Merske enote

Author: Share:
Vsak dan se srečujemo z različnimi fizikalnimi merskimi enotami, še posebej pa to velja za navtiko. Podatki o hitrosti, pospešku, moči motorja, porabi goriva in razdalji… Vse to nas ob novih nakupih vedno zanima, podatke pa najdemo tudi v različnih katalogih. K pisanju tega prispevka me je spodbudilo to, da večina ljudi ne loči najbolje različnih merskih enot, kar je tudi normalno, saj ne moremo vsi biti fiziki. K merskim enotam spadajo tudi predpone, ki so standardizirane in dejansko pomonožijo glavno enoto z neko vrednostjo. Vsaka fizikalna merska enota ima za oznako določeno svojo črko, pri tem pa je pomembno tudi to ali je črka velika ali mala. Enako imajo tudi predpone vsaka svojo določeno črko.

Danes je v veljavi Mednarodni sistem merskih enot SI, ki ga je sprejela generalna konferenca za uteži in mere (CGPM). Vse skupaj temelji na sedmih osnovnih enotah, s katerimi se popišejo vse fizikalne veličine in pojavi. Iz teh osnovnih sedmih enot pa so narejene izpeljave za ostale veličine. Osnovnih sedem enot je:

Veličina               Enota       Simbol oznaka  
Dolžina meter m
Masa kilogram kg
Čas sekunda s
Elektr. tok amper A
Temperauta kelvin K
Množ. snovi mol mol
Svetilnost kandela cd

Ko smo osvojili osnovne enote, pa moramo osvojiti še predpone, ki se uporabljajo pri katerikoli osnovni in izpeljani enoti. Izjema je le kilogram (kg), ki ima že v osnovi predpono. Zakaj ni osnovna enota gram in ne kilogram nisem nikoli vedel in mi tudi nikoli ne bo jasno. Že res, da je 1 g zelo malo in da so etalon francozi naredili z maso 1 kg, vendar, če bi se držali vseh pravil, bi morala osnovna enota biti gram z oznako “g”. Osnovne predpone, ki se uporabljajo so naslednje:

Izgovorjava     Okrajšava     Vrednost    
Tera T 10^12   1.000.000.000.000  
Giga G 10^9 1.000.000.000
Mega M 10^6 1.000.000
Kilo k 10^3 1.000
Hekto h 10^2 100
Deka da 10^1 10
Deci d 10^-1 0,1
Centi c 10^-2 0,01
Mili m 10^-3 0,001
Mikro µ 10^-6 0,000.001
Nano n 10^-9 0,000.000.001

Velikokrat, predvsem v navtiki, pa se srečamo z merskimi enotami, ki niso več standardne in so celo prepovedane. Moje mnenje je, da je to neumnost, saj je npr. označevanje razdalj na morju v kilometrih (km) neuporabno. Zakaj?
Osnovna enota na morju je navtična milja, ki jo označujemo s črkama NM. Katere črke uporabiti in ali velike ali male, je vsekakor vprašljivo, vendar sem mnenja, naj se uporablja izključno oznaka NM. Velika črka N pomeni sicer silo v njutnih (Newton), vendar pa zraven nje velika črka M ne pomeni ničesar. Sicer velika črka M označuje že prej omenjeno predpono Mega, vendar le, če je na začetku! Na drugem mestu ne pomeni ničesar… Uporabo male črke m pa striktno odsvetujem, ker to v zvezi “Nm” pomeni nič drugega kot enoto za navor (newton meter). Tudi uporaba obeh malih črk (nm) je neuporabna, saj to jasno kaže na enoto za dolžino (nano meter)!

Torej na morju za označevanje preplute poti uporabljajmo oznako NM in izgovarjajmo “navtična milja”.
Navtična milja je definirana kot ena minuta zemeljske zempljepisne širine in je tako na karti zelo enostavna za odčitati. Ena stopinja širine je natančno 60 NM, ena minuta pa je 1 NM. Tukaj je razlog, da kilometri na morju zelo hitro izgubijo svoj pomen, saj ti na navtični karti ne pomagajo prav nič in nimajo veze z obliko zemlje.

Potem pa pridemo do hitrosti. Ker se čas na morju meri enako v sekundah, minutah in urah, potem je verjetno jasno, da bo enota za hitrost navtična milja na uro, ki jo označujemo NM/h.
Ker pa je to precej dolga izgovorjava in iz zgodovine kako je nastala, se skrajšano ta enota imenuje “vozel”, označujemo pa ga s “Kn”. Oznaka Kn izhaja iz angleške besede za vozel, torej Knot. Spredaj pišemo veliki K, ker drugače je to potem predpona kilo, v tem primeru pa kelvin, vendar ob drugi črki “n” je jasno, za kaj se gre, saj imamo mali n rezerviran za nano, vendar le na prvem mestu. Torej za hitrost uporabljajmo Kn ali NM/h.

Pretvorba med km/h in Kn je sledeča:
1 Kn = 1,852 km/h

Ker je na morju tudi veliko ameriških čolnov, ki imajo števce za hitros v miljah na uro (mph), bi rad opozoril, da to ni enako vozlu (Kn)!!! Kopenska milja, ki jo uporabljajo američani je stara imperialna enota in naj bi se uporabljala na kopnem. Ker pa so američani precej togi, so to enoto prenesli tudi na vodo. Razmerje med kopensko miljo, navtično miljo in kilometrom pa je:
1 mph = 1,609 km/h = 0,869 Kn

Moč motorja se po standardu SI označuje v wattih z oznako W oziroma v kilo wattih z oznako kW. Večinoma uporabljamo kar kW, saj je W majhna enota in bi bile vrednosti prevelike. Vsak od nas pa ve, da je moč motorja večinoma napisana v konjskih močeh z oznako KM. To izhaja še iz zgodovine, ko so vse enote izhajale iz gravitacijskega sistema, ki je vezan na Zemljino privlačnost oziroma težnostni pospešek. 1 KM je definirana kot moč, ki je sposobna v eni sekundi dvigniti maso 75 kg 1 meter visoko.
Pretvorba iz KM v kW je sledeča:
1 KM = 0,7355 kW
Ponavadi pa za pretvorbo uporabljamo faktor 1,36 saj velja:
1 kW = 1,36 KM

Konjske moči se za moč motorjev z notranjim izgorevanjem pomoje uporabljajo predvsem zato, ker je številka večja. Nam se lepše sliši, če se pohvališ, da ima tvoj motor v čolnu 300 KM, kot pa da bi rekel, da ima 221 kW.

V navtiki se predvsem dolžina plovil velikokrat označuje tudi s čevlji oziroma feet-i. Vse to izhaja iz zgodovine, ko so bili svetovna pomorska velesila angleži. En feet je 12 palcev ali inčev, kar je spet dediščina angležev, ki so uporabljali dvanajstiški in ne desetiški sistem. No označevanje dolžin bark v feetih pa je popularno še danes, čeprav je to uradno prepovedano! Verjetno vsi veste, da je:
1 in = 2,54 cm
Pretvorba iz metrov v feet-e pa je tako sledeča:
1 feet = 12 in = 0,3048 m

Bi pa na koncu rad opozoril, da je metrični sistem po standardu SI edini pravi svetovni sistem. Trenutno sta na svetu samo še dve državi, ki še vedno vztrajata na imperialnih enotah. To sta ZDA in Myanmar (Burma)! Vsi ostali so prevzeli mednarodni merski sistem SI, celo Velika Britanija. No je pa resnica, da angleži v vsakdanu še vedno uporabljajo palce, feete in milje…

Hja, komplicirana fizika, nekaterim je všeč, drugim ne! Je pa pametno, da za označevanje fizikalnih količin uporabljamo pravilne merske enote in jih pri tem tudi zapišemo s pravilnimi črkami. Upam, da sem komu pomagal!

besedilo: Sandi K.

Previous Article

Nov zastopnik Riviera

Next Article

Four Winns SL 222

Pogledajte ostale članke