Sistem AIS in njegovo delovanje

Author: Share:
Varnost pri plovbi je ena izmed primarnih skrbi morjeplovcev in tako ni presenetljivo, da se k zagotavljanju čim večje varnosti na morju giblje tudi tehnološki razvoj. Eden izmed sistemov, ki k temu prispeva, je tudi sistem AIS (Automatic Identification System), ki smo ga slovensko poimenovali Avtomatski sistem za identifikacijo plovil na morju.

Sistem je bil prvotno zasnovan kot orodje obalnega sledenja večjih čezoceanskih ladij, a ponuja tudi več, saj omogoča tudi:
  * preprečevanje trčenja plovil
  * spremljanje in upravljanje plovil v pristaniščih
  * pomoč pri navigaciji

Pri nakupu AIS naprave se lahko odločimo med tistimi, ki informacije zgolj sprejemajo in tistimi, ki informacije tudi oddajajo. Slednje imenujemo transponderji.
AIS transponder deluje tako, da preko VHF signala izmenjuje informacije o poziciji, hitrosti, smeri in identiteti plovila z napravami nameščenimi na bližnjih plovilih ali postajah na kopnem. Svojo lokacijo pa prejme preko GPS satelitov. Lastne podatke in pa podatke o bližnjih plovilih, ki smo jih pridobili preko VHF signala, nato posreduje našemu ploterju, ki jih grafično prikaže. Na zahtevo ali v obliki opozorila pa je za bližnja plovila prikazana tudi t.i. najbližja točka srečanja (CPA – closest point of approach) in čas do nje (TCPA – time to CPA), ki nam označuje morebitno nevarnost trka s plovilom. S tem smo o morebitni nevarnosti trčenja obveščeni pravočasno in imamo ustrezno več časa za prilagoditev plovne poti ali hitrosti.

V lepem vremenu in dobri vidljivosti AIS naprave mogoče ne bomo zelo pogrešali, saj lahko zgolj z opazovanjem predvidimo večino potencialno nevarnih situacij, nam pa lahko v primerih slabe vidljivosti reši življenje. Včasih moramo, zaradi spleta okoliščin, pluti v megli, močnih padavinah, visokih valovih ali temi. V vseh naštetih in podobnih situacijah je za varnost ključnega pomena, da naš ploter, poleg zemljevida, prikazuje tudi lokacijo plovil v naši okolici in nas tudi opozori, če obstaja nevarnost trčenja. V veliko pomoč pri navigaciji so nam tudi ATON (Aid to navigation) AIS postaje, ki označujejo nevarne točke kot so plitvine, grebeni in manjši otočki in jih naš AIS prav tako posreduje ploterju za prikaz.

AIS ima pred bolj poznanim radarjem dve ključni prednosti. Prva se nanaša na zaznavanje plovil, ki jih zakriva ovira, kot na primer otok, rt ali pa tudi večja ladja. Ker radar gradi sliko s pošiljanjem signalov v okolico in sprejemanjem teh istih signalov, ki so se odbili od teles, je jasno, da se zaznavanje radarja konča, kjer signal naleti na oviro. Nasprotno pa AIS na območjih z dobro razvito mrežo AIS kopenskih baznih postaj ali repetitorjev vidi tudi plovila »za ovinkom«. AIS je zato radarju komplementaren ter zelo priporočljiv in učinkovit za plutje po akvatorijih z razgibano obalo in veliko otoki; med takšne lahko seveda uvrstimo tudi Jadran.
Druga prednost pred radarjem je, da se nam pri AIS-u ni potrebno več spraševati kaj je prikazano telo in ali se giblje. V nasprotju z radarjem AIS prikazuje tudi identiteto, smer in hitrost plovila.

AIS transponderje delimo na dva razreda – A in B. Razred A označuje naprave, ki so po SOLAS konvenciji Mednarodne pomorske organizacije (IMO) obvezni za vsa plovila nad nosilnostjo 300 bruto registrskih ton in vsa potniška plovila v mednarodnem prometu, razred B pa je namenjen manjšim rekreativnim plovilom in drugim plovilom, ki ne spadajo v konvencijo SOLAS, in je (zaenkrat še) opcijski. Velike ladje omenjamo zato, ker se trka z njimi bojimo vsi; te se manjšim plovilom ne umikajo, njihova ustavitev ali sprememba smeri sta zahtevni in, kar je najbolj pomembno, pogosto ne vidijo manjših plovil.
Z uporabo AIS-a smo pred nevarnostjo trka z velikimi ladjami varnejši iz dveh razlogov:
  * na nevarnost trka z ladjo, opremljeno z AIS napravo razreda A, bomo opozorjeni veliko prej, saj ima ta razred večji domet
  * svojo lokacijo bomo oddajali tudi sami in bomo imeli tako več možnosti, da nas ladja opazi in opozori nase

AIS proizvajalcev je več, med njimi pa najdemo tudi slovensko podjetje EMA, ki svoj izdelek trži pod blagovno znamko BlueAIS; le-ta pa se odlikuje z izjemno prilagojenostjo potrebam rekreativnih plovil in ribiških bark.

BlueAIS ponuja številne prednosti:
  * Je popolnoma integrirana naprava, pri kateri se v enotnem ohišju nahajajo vsi ključni elementi, torej tako GPS in VHF antena, kot vsa elektronika
  * Z izbiro sistema BlueAIS se izognemo obilici kablov, ki jo običajno vidimo pri teh napravah. Priključitev BlueAIS naprave izvedemo zgolj z enim kablom, ki napravo povezuje z virom napajanja ter ploterjem ali računalnikom
  * Zaradi integracije anten v enotnem ohišju so nepotrebni tako antenski kabli, kot razdelilniki, ki so običajni pri napravah drugih proizvajalcev
  * Ena najizrazitejših prednosti sistema BlueAIS je, da je popolnoma prilagojen za zunanjo montažo, kar pomeni, da prihrani dragocen prostor v kabini
  * Ohišje je odporno na ekstremne vremenske vplive; odporno je na slano ozračje, vodo in UV žarke ter deluje na temperaturah od -25 do +55 stopinj
  * Če VHF anteno že imamo ali nam je samostojna VHF antena zaradi montaže primernejša, pa se lahko odločimo za različico BlueAIS ext-B. Pri njej VHF anteno nadomešča TNC VHF konektor, ki ga potrebujemo za priklop naše antene direktno ali preko ustreznega razdelilnika

BlueAIS je torej sistem, ki prispeva k varnosti vseh udeležencev na morju. Vestnega opazovanja okolice seveda ne more nadomestiti, je pa lahko v primerih slabe vidljivosti prikaz plovil na ploterju ključno orodje za izogibanje trkom z drugimi plovili in navigacijo do varnega pristana.

Info: EMA d.o.o., Mariborska cesta 1, 3000 CELJE
www.blueais.com

Previous Article

Walker Bay – edinstveno 3 v enem

Next Article

Čolni Marinello pri C&G Navigator

Pogledajte ostale članke