Bramor na vrtu

[SR 290]

Lahko, da se motim, ampak to so moje izkušnje z temi malimi buldožerji:

Mejimo neposredno na gozd in imamo težave z krti na travniku, ki se jih je nemogoče znebit. Vsako jutro nekaj krtin in tudi če krta ujameš, se kmalu naseli nov.
Sadno drevje (Itak imamo osem mesecev zime in štiri mesece pomladi, tako da tu ni neke škode.) nam spodjeda voluhar. Ko sem se jih lotil z pastmi, sem ujel po dva na dan, skupaj jih je bilo več kot deset. Mir je bil teden ali dva, nato pa so privandrali drugi.
Odprte luknje so od miši, voluhar svojo takoj zapre, če mu jo slučajno odkriješ. Na tak način sem ugotavljal ali je not voluhar, ali miš. Pikal sem po travniku in ko sem ugotovil praznino sem malo odkopal. Če je bila čez nekaj minut lepo zasuta, sem nastavil past in v dveh ali treh urah imel not debelega voluharja.
Poizkušal sem z izpuhom od mopeda, da se je kadilo iz vseh lukenj in nič ni pomagalo.
Poizkušal sem z karbidom. Najprej kar tako, ker mu menda smrdi, nato sem pa še prižigal, da je pokalo. Nič ni pomagalo, kmalu so prišli drugi.
Tudi tiste plastenke, ki delajo nek zoprn zvok niso nič vplivale na te živalce.
Nazadnje sem se sprijaznil in pustil vse skupaj pri miru.

Letos se je zgodila zanimiva reč. Na potki zunaj najprej najdem žabo z požrto glavo, nato pa še eno tako miš. Super! Vedel sem, da smo dobili novega stanovalca vrta in sicer podlasico. Približno od takrat, ko sem odkril ti dve mrhovini se krtine ne dvigujejo več. Ker zemlja ni razsušena sklepam, da je podlasica pričela z gostijo in, če se bo ustalila in bo imela družinico, bo prav fajn!

Za te kosmate škodljivce so tudi gadje dobri! Sliši se smešno, ampak res. Gadji samci so skoraj celo življenje pod zemljo. Ven pridejo le v teh dneh, ko se parijo, potem pa nazaj v krtine in mišje luknje. Tudi, če jih je nekaj na vrtu skoraj ni možnosti, da ga srečaš, so pa skoraj tako učinkoviti kot podlasica.

Bramorje, ali po domače vrevarje pri nas pustimo pri miru, ker nimamo solate, ampak mama jih je pa veliko utopila v pasteh kakršno sem opisal in nikoli ni bilo nekih velikih težav z njimi, smo pa včasih zraven videli kako je kaka flanca izginila pod zemljo.

Moje izkušnje:
- bramorje z vodnimi pastmi.
- miši in krte z njihovimi naravnimi sovražniki, dobr so pa tudi pridne mačke, ali kak majhen lovski pes.
- voluharji radi pridejo v past, nekateri jih lovijo tudi v večje vodne pasti, le da mora biti rob ajperja gladek in dovolj visok, da se ne more prijet, ker zelo dobro plavajo.

[boris1]

Razumem da se jih lovi v lončke.
A pustit prazne.
Kaj dati notri, da jih primami

[Paco]

SR290 a plastenko-e navpično ali horizontalno ob gredici "naflancas"

[Marcel_Mastnak]

Evo sr290 tu je še en dokaz da je treba prepustit naravi in bo uravnovesila število prebivalcev...če imaš podlasico pazi na avte in njihove kable in cevi!
Ko smo glih u taki temi, pozna kdo kako past za polhe in da ga ne ubijem? Pod streho mi vsako noč rešklja... potem ga bom peljal na izlet globoko v gozd

[Paco]

A takole marcel

[Darh]

Evo sr290 tu je še en dokaz da je treba prepustit naravi in bo uravnovesila število prebivalcev...če imaš podlasico pazi na avte in njihove kable in cevi!
Ko smo glih u taki temi, pozna kdo kako past za polhe in da ga ne ubijem? Pod streho mi vsako noč rešklja... potem ga bom peljal na izlet globoko v gozd

Klasicna lesena skatla na loputo, cca 25x25cm dolga cca 1 m, na sredini vaba, iz obeh strani loputa ki pade dol.
To tudi “Ribn’čani prodajajo, samo je okrog 100e.
Poguglaj so na netu in naredis sam. Jaz sem svojo dal naprej.

[Darh]

A takole marcel

Lahko je tudi taksna, bolje je da je vecja. Z njo se lovi tudi podlasice.

[Darh]

Pa če je na loputo, ki ima vrtišče, mora biti loputa na notranji strani škatle, da ti ne odrine vrat, ko je notri.

[SR 290]

@Paco,
Navpično ji daš not in naliješ nekaj malega vode, da se utopijo. Nič ni treba dat not, bramorji veliko šprancirajo in bodo kmalu vsi not popadali. Le dovolj jih napikni naokrog. Lahko pa ujameš enega krta in ga za nekaj časa vržeš v rastlinjak. Zoral bo sicer vse, ampak bramorjev bo pa takoj zmanjkalo.
V tako vkopano plastično vedro uloviš voluharja, če ga daš v bližino njegovih rovov.

Marcel, podlasica ne grize kablov (upam), to delajo kune. Zanimivo in čudno je, da imam 50 m vstran v gozdu polno kun, saj se lepo sliši cviljenje, ko katera kaj ujame in tudi vidiš jih včasih. Ampak kablov pa ni zgrizenih, v sosednjem kraju so pa po naselju lani napravile rusvajz in uničile konkretno število avtov. Očitno se je ena naša kuna tja preselila.

[boris1]

Soseda na vrtu ima probleme z krti. Sva se že zmenila, da ko ujame enega v past, da mi ga bo dala

[SR 290]

Krta je čist simpl ujet (ampak ne v past), le malo časa rabiš.
Sicer A JE TO recept, a deluje:
- vedno dela krtino ob približno istem času in dolgo le povečuje stare krtine.
- ko pogruntaš katere krtine so najbolj aktualne in kdaj jih obnavlja, mu naslednji dan kake pol ure prej eno potlačiš.
- tam nekje blizu kakih 5 m vstran se sezuješ, da si bos in pripraviš motiko. Lepo sediš in čakaš. Ko krtina zamiglje greš lepo čim bolj narahlo tja in se pripraviš z dvignjeno motiko. Ko krtina spet zamiglje usekaš z motiko in ga vržeš ven. Jaz sem jih nekaj ujel in odnesel daleč vstran. Niti enega nisem poškodoval z motiko.
Pomembno je, da se giblješ zelo umirjeno, ker šment čuti vsako vibracijo.

Dobra mačka ga pa itak v enem dnevu potegne iz luknje. OK, se strinjam, blondinka ga potem še nekajkrat nazaj not porine.

[Marcel_Mastnak]

Ko ti maček začne po vrtu hodit pričakuj težave ker poje kače in krte ki sicer jejo majnše škodljivce. Maček je moj sovražnik ker hudič tud svoje dreke zakapa med paradajz pol se pa ta isti hudič gre na avto na haubo spočit. Takrat mi pa razum odpove...

[kocka]

No, za voluharja pravijo, da v luknje daš macji drek in bo šel, ker mu smrdi.

[SR 290]

Morda se pa mačk boji.

[Marcel_Mastnak]

Star ate ki je bil svoj cajt ribič je deval ribje glave pa je baje pomagalo