Pozdravljeni
Zanima me ena zadeva.Črpalka moči 4.2 kw ima dotok in odtok vode po cevi fi 75 mm.Cevi so kratke ,dolžin pod 1 meter.Deklariran pretok je 85 kubikov, če višina potiskanja ne presega 5 m višine.Vsako dodatno koleno verjetno pretok vode zmanjšuje.Jaz sem dodal eno 90 stopinsko koleno in me zanima, za koliko sem pretok s tem zmanjšal,ali ne bo zaradi tega omembe vredne razlike.Medij črpanja je voda.Hvala za odgovore.lp
Pretok
Moderatorji: moderator2, moderator
Re: Pretok
Kolena ne spreminjajo bistveno pretoka, če je spoj lep brez kakih hudih robov, ali grdih zvarov. Problem so klasični T kosi.
Za 1 m dolžine in te majhne tlak ne bi smelo biti problem. Imaš hitrost 6 m/s, kar gre do kakih 5 m dolžine, potem je pa že štala. Za 85 m3/h drugače rabiš najmanj DN100, če je črpalka spodaj in je v njej več kot 1 bar tlačne razlike pa DN125, drugače imaš probleme z tlačnimi udari.
Za 1 m dolžine in te majhne tlak ne bi smelo biti problem. Imaš hitrost 6 m/s, kar gre do kakih 5 m dolžine, potem je pa že štala. Za 85 m3/h drugače rabiš najmanj DN100, če je črpalka spodaj in je v njej več kot 1 bar tlačne razlike pa DN125, drugače imaš probleme z tlačnimi udari.
Re: Pretok
Aha hvala za odgovor.Na črpalki je vsis fi 75 in iztok iz črpalke isto.Višinske razlike je samo cca 0.7 m je pa na koncu diza ki je morda fi 40 mm tako da se tle verjetno ornk poveča hitrost vode.N o bomo vidli kako bo.Je pa to en protitok..
Re: Pretok
To za tlačne udare si mislil ,da bi prišlo do njih pri 10 m višinske razlike ali?'
Re: Pretok
Če imaš v cevovodu višjo hitrost vode in pretok naenkrat omejiš, potem poči. V starih hišnih napeljavah z veliko apnenca v ceveh se to sliši, če hitro zapreš pipo. Slišiš nekak šum in cak. To je mini tlačni udar, ker kavitacija zaradi hrapave stene in hitrega pretoka tvori plinske mehurčke v vodi.
V cevovodih z večjimi pretoki je zadeva bolj zanimiva. Recimo, da imaš črpalko tvojega pretoka in morda 100 m cevovoda z določeno višinsko razliko (10 m je minimum za ta špas). Za črpalko imaš nepovratni ventil, da voda ne udari nazaj, ko jo ustaviš. In zdaj črpaš vodo z polnim gasom, potem pa črpalka naenkrat obstane.
Zaradi vztrajnosti voda še nekaj časa nadaljuje svojo pot in se poizkuša raztegnit. Višja je hitrost vode v cevi, večjo ima vztrajnost in bolj se poizkuša raztegnit. V neki točki pride do takega podtlaka, da se v vodi pojavijo plinski mehurčki kot pri kavitaciji in, ko vztrajnostne energije zmanjka voda začne potovat nazaj proti črpalki. V tem prenutku ti mehurčki implodirajo in vsak je kot mini eksplozija in ti se sinhrono združijo v en sam pok. Ta je odvisen od višinske razlike, preseka cevi, dolžine cevovoda in hitrosti vodnega pretoka v cevi. Zelo hitro se lahko zgodi, da ta efekt zabriše cevi iz 2 m globokega jarka.
mi smo imeli pri eni izvedbi napačno dimenzijo dovodne cevi in hitrost vode je na kratki razdalji 0,5 m dosegala 9 m/s, ampak bilo je vgrajeno eno trapasto koleno. Na koncu te cevi smo imeli 4 elektromagnetne ventile in, ko so začeli odpirat, ter zapirat, so pri 20 bar tlaka tlačni udari zdrobili keramični tlačni senzor za tlake do 100 bar, pa čeprav ima varnost 1000.
Ne se bat, pri tebi ne bo tega. Vse skupaj sem napisal kot zanimivost.
Bi se pa spustil v šobo fi 40 mm. Ne verjamem, da pri tvojem tlaku iz tako majhne šobe steče 85 m3/h vode, špricat bi moralo z hitrostjo 19 m/s, za to je pa potrebnega precej več tlaka. Ker imaš na voljo le 0,5 bara vodnega tlaka je ta šoba v bistvu dušilka, ne pa šoba. Če rabiš poln pretok vzemi šobo vztran in bo vseeno veselo špricalo. Ob tem tlaku boš težko dosegel pogoje, da bi lahko uporabil šobo, ker je hitrost v cevi 6 m/s, nadtlak pa omogoča 8 m/s z res dobro izdelano šobo, dejansko pa tik nad 6 m/s.
Bo pa poraba črpalke precej večja kot brez te dušilke.
V cevovodih z večjimi pretoki je zadeva bolj zanimiva. Recimo, da imaš črpalko tvojega pretoka in morda 100 m cevovoda z določeno višinsko razliko (10 m je minimum za ta špas). Za črpalko imaš nepovratni ventil, da voda ne udari nazaj, ko jo ustaviš. In zdaj črpaš vodo z polnim gasom, potem pa črpalka naenkrat obstane.
Zaradi vztrajnosti voda še nekaj časa nadaljuje svojo pot in se poizkuša raztegnit. Višja je hitrost vode v cevi, večjo ima vztrajnost in bolj se poizkuša raztegnit. V neki točki pride do takega podtlaka, da se v vodi pojavijo plinski mehurčki kot pri kavitaciji in, ko vztrajnostne energije zmanjka voda začne potovat nazaj proti črpalki. V tem prenutku ti mehurčki implodirajo in vsak je kot mini eksplozija in ti se sinhrono združijo v en sam pok. Ta je odvisen od višinske razlike, preseka cevi, dolžine cevovoda in hitrosti vodnega pretoka v cevi. Zelo hitro se lahko zgodi, da ta efekt zabriše cevi iz 2 m globokega jarka.
mi smo imeli pri eni izvedbi napačno dimenzijo dovodne cevi in hitrost vode je na kratki razdalji 0,5 m dosegala 9 m/s, ampak bilo je vgrajeno eno trapasto koleno. Na koncu te cevi smo imeli 4 elektromagnetne ventile in, ko so začeli odpirat, ter zapirat, so pri 20 bar tlaka tlačni udari zdrobili keramični tlačni senzor za tlake do 100 bar, pa čeprav ima varnost 1000.
Ne se bat, pri tebi ne bo tega. Vse skupaj sem napisal kot zanimivost.
Bi se pa spustil v šobo fi 40 mm. Ne verjamem, da pri tvojem tlaku iz tako majhne šobe steče 85 m3/h vode, špricat bi moralo z hitrostjo 19 m/s, za to je pa potrebnega precej več tlaka. Ker imaš na voljo le 0,5 bara vodnega tlaka je ta šoba v bistvu dušilka, ne pa šoba. Če rabiš poln pretok vzemi šobo vztran in bo vseeno veselo špricalo. Ob tem tlaku boš težko dosegel pogoje, da bi lahko uporabil šobo, ker je hitrost v cevi 6 m/s, nadtlak pa omogoča 8 m/s z res dobro izdelano šobo, dejansko pa tik nad 6 m/s.
Bo pa poraba črpalke precej večja kot brez te dušilke.
Re: Pretok
Ne vem,bomo videli kaj bo.Naj bi se dalo plavat na mestu s tem protitokom.So pa fascinantne zadeve o kterih si pisal.
Re: Pretok
v redu bo, boš plaval v neskončnost....
Re: Pretok
No včeraj sem škatlo probal..je zabrisal vodo v drugo steno bazena da je zarad poka žena takoj ven prletela..ni koleno ovira.Pa hvala za nekaj zanimivih informacij
Re: Pretok
polanc napisal/-a: žena takoj ven prletela..ni koleno ovira.
A jo boli?
Re: Pretok
A verjetn tudi,k je že stara,sam ta moment jo ni prehudo..je kr prkurla okol vogala.Drgač pa ..sej veš na koleno na roru sem mislil. 
Re: Pretok
Generalno pravilo je da 90° koleno povzroči ekvivalentni padec pritiska kot bi ga dodatna dolžina za 30-50 premerov cevi.
Finally, give that old outboard a hug—everyone needs some love now and again.
Re: Pretok
Generalno pravilo je, da se izgube v cevi računajo v glavnem glede na reinoldsovo število, premer in hrapavost stene.
Dodatne izgube v fazonih so odvisne od oblike fazonov in zopet od Re. V polančevem primeru so zaradi majhnih dinamičnih tlakov izgube v kolenu zanemarljive, kar je že sam ugotovil.
Take empirične (ali kuharske) "formule" so dobre in tvoja verjetno drži za vodne pretoke, ki se dogajajo v ceveh kakršne se uporabljajo v gospodinjstvih.
Dodatne izgube v fazonih so odvisne od oblike fazonov in zopet od Re. V polančevem primeru so zaradi majhnih dinamičnih tlakov izgube v kolenu zanemarljive, kar je že sam ugotovil.
Take empirične (ali kuharske) "formule" so dobre in tvoja verjetno drži za vodne pretoke, ki se dogajajo v ceveh kakršne se uporabljajo v gospodinjstvih.
Re: Pretok
Pri plinu in plinovodih, ki sem jih kar nekaj let delal se je uporabljalo tako pravilo, šlo je pa za metan in polietilenske cevi. Sva pa s fotrom zvarila in speljala Krško, Krško vas, Brežice, Cerklje ob krki in še nekaj okoliških krajev.
Stran 112
https://oatao.univ-toulouse.fr/20040/1/ ... _20040.pdf
Stran 112
https://oatao.univ-toulouse.fr/20040/1/ ... _20040.pdf
Finally, give that old outboard a hug—everyone needs some love now and again.
Re: Pretok
Zanimivo ja.Žal vse angleško ne razumem,nekaj pa že.Hvala.
Kdo je na strani
Po forumu brska: Bing [Bot] in 7 gostov