gorenjc napisal/-a:letošnja moja (zaenkrat) najdaljša
http://www.mojvideo.com/video-s-peciklom-na-predjamski-grad/60e0a384f3ccca8dc66c
Pismo, čez Lohačo si rinu.
Ni to hec v takem mrazu narediti 142 km, bravo!Kolesarske rute, izleti in popotovanja
Moderatorji: moderator2, moderator
-
Nikola T.
- Admiral
- Prispevkov: 5110
- Pridružen: Ne Nov 29, 2009 21:12
- Kraj: Lj.-Trzin-Izola-Devin
- Kontakt:
Ja Lohača je pa ta prav klanec. Matr saj, če je mokro ti ja spodrsava v zadnjem km. Sedaj, ko vem kaj me tam čaka ga bom naslednjič zdrl do kraja. Moram si pripraviti dober energetski napitek, ker jaz nimam tolk prestav kot ti.
Admin kdaj začnemo? Mene že ful matra ampak si š ne upam na polno ker me še zmeraj grlo matra. Sem dobil antibiotike pa ni nič pomagalo.
LP NT
Admin kdaj začnemo? Mene že ful matra ampak si š ne upam na polno ker me še zmeraj grlo matra. Sem dobil antibiotike pa ni nič pomagalo.
LP NT
Kar se mraza tiče, smo utrjeni, pa tudi od Horjula dalje je termometer začel kazat v pozitivo.
Sedaj sem šel na začetek teme pogledat izlet od od NT, pa vidim, da je izbral isto pot. Se mi je zdelo, da sem tisto tablo v Lohači že videl.
Za to pot sem se odločil, ker je bila precej krajša do predjame,kot čez Postojno, tudi višincev je manj, edino klanec do Lohače ima par % več kot kačje ride, poprečno 6-7, števec mi je pokazal max 9%. Podoben klanec (krajši) je bil še proti vasi Belsko. Me je pa navdušila planota med Lohačo in Studenim - čudovita.
Kar se pa prometa tiče, je pa ta pot sploh ugodna - mi avtobus za ritjo bolj dvigne puls kot pa 5% več klanca
Na cestaku še nimam 500 km, pa še odkrivam, kje je moja meja naklona in dolžine klancev s temi prenosi. Po prvih občutkih me bo Krvavec in podobni še nekaj časa samo na gorcu videl
Ob prvi priliki je za probat Katarina iz Hrastenice, ta ni tako dolg.
Sedaj sem šel na začetek teme pogledat izlet od od NT, pa vidim, da je izbral isto pot. Se mi je zdelo, da sem tisto tablo v Lohači že videl.
Za to pot sem se odločil, ker je bila precej krajša do predjame,kot čez Postojno, tudi višincev je manj, edino klanec do Lohače ima par % več kot kačje ride, poprečno 6-7, števec mi je pokazal max 9%. Podoben klanec (krajši) je bil še proti vasi Belsko. Me je pa navdušila planota med Lohačo in Studenim - čudovita.
Kar se pa prometa tiče, je pa ta pot sploh ugodna - mi avtobus za ritjo bolj dvigne puls kot pa 5% več klanca
Na cestaku še nimam 500 km, pa še odkrivam, kje je moja meja naklona in dolžine klancev s temi prenosi. Po prvih občutkih me bo Krvavec in podobni še nekaj časa samo na gorcu videl
Ob prvi priliki je za probat Katarina iz Hrastenice, ta ni tako dolg.
@NT - na trekingu ( in gorcih) imaš boljše razmerje za klance kot cestna kolesa, verjetno imaš gonilko 48-36-26, zadaj pa največji zobnik 30 ali 32
Na cestnem je najmanjši (pri tripli) 30 , mislim pa da zadaj potem ne more biti večji kot 28, nisem siguren, ker serijsko tega ne dobiš, problem so potem menjalniki
jaz imam na cestaku spredaj compact (50-34), zadaj pa 12-30, za ta klanec je bil dovolj 24 zobni
Klance premaguje kondicija in (opazim pri sebi) pristop. Predvsem psiha, če ga zagrabim "pregrobo" mi hitro vrne .... na klancih res velja - počasi se daleč pride
Če so še komu klanci izziv, je en "lep" na Gonte iz vasi Trnovec (na Geopedi-ji od Rovtar-ja do Setnice), 90% asfalt, poprečje dobrih 15%, max 23%, dolžina 1700 m
Na cestnem je najmanjši (pri tripli) 30 , mislim pa da zadaj potem ne more biti večji kot 28, nisem siguren, ker serijsko tega ne dobiš, problem so potem menjalniki
jaz imam na cestaku spredaj compact (50-34), zadaj pa 12-30, za ta klanec je bil dovolj 24 zobni
Klance premaguje kondicija in (opazim pri sebi) pristop. Predvsem psiha, če ga zagrabim "pregrobo" mi hitro vrne
.... na klancih res velja - počasi se daleč pride
Če so še komu klanci izziv, je en "lep" na Gonte iz vasi Trnovec (na Geopedi-ji od Rovtar-ja do Setnice), 90% asfalt, poprečje dobrih 15%, max 23%, dolžina 1700 m
Jaz imam praktično enak bicikel kot NT, le da je moj malenkost novejši model. Razlika je pomoje samo v geštelu.
Gonilka spredaj je 26-36-48, zadaj pa je kaseta 11-34.
Prva prestava je res počasna, vendar meni osebno pride tudi ta občasno prav. Načelno pa taki hujši klanci gredo skozi v razmerju 26 spredaj in 26 ali 23 zadaj, kar je 3. ali 4. prestava...
Sem poskušal tudi z manjšo prestavo, ni problem kondicija, pač bolj počasi goniš, vendar me potem drugi dan bolijo kolena. Rajši vzdržujem kadenco 80 in vržem 3 prestave nižje, pa gre kot raketa...
Imam veliko željo po eni dobri specialki, vendar me vsakokrat odvne misel na orto težke prestave. Tudi varianta s triplo spredaj se mi zdi pretežka...
Gonilka spredaj je 26-36-48, zadaj pa je kaseta 11-34.
Prva prestava je res počasna, vendar meni osebno pride tudi ta občasno prav. Načelno pa taki hujši klanci gredo skozi v razmerju 26 spredaj in 26 ali 23 zadaj, kar je 3. ali 4. prestava...
Sem poskušal tudi z manjšo prestavo, ni problem kondicija, pač bolj počasi goniš, vendar me potem drugi dan bolijo kolena. Rajši vzdržujem kadenco 80 in vržem 3 prestave nižje, pa gre kot raketa...
Imam veliko željo po eni dobri specialki, vendar me vsakokrat odvne misel na orto težke prestave. Tudi varianta s triplo spredaj se mi zdi pretežka...
Na gorcu sem si zamenjal kaseto in gonilko na enaka razmerja, kot jih imaš ti, da sem si povečal prenos za ravnino in klance navzdol (serijsko je na gorcih gonilka ponavadi 44-32-22 ) in si naklona nekje nad 18-19% brez najlažjega prenosa (26-34) sploh ne lotim - pri večkilometrskih klancih je pa že povprečje nad 14% dovolj.
Po 14-dneh pedaliranja mojega prvega cestaka, imam pa take izkušnje :
plusi
odlično za dolge ture, lažje, hitreje (pribl.15-20% večja povprečna hitrost), pričakoval sem tršo vožnjo, glede na to, da sta samo vilica in sedežna opora karbonski, pa je povsem sprejemljiva
minusi
omejenost, oziroma nesvoboda - omejen na asfalt, posledično na motoriziran promet, naklon klancev, vožnje je potrebno bolj planirat,....
Na števcu pri meni še vedno ostaja gorc pod "wheelset 1"
npr. na dopust na Krku po treh dneh (na Cresu pa po dveh) umrem od dolgčasa, če bi imel cestaka
Po 14-dneh pedaliranja mojega prvega cestaka, imam pa take izkušnje :
plusi
odlično za dolge ture, lažje, hitreje (pribl.15-20% večja povprečna hitrost), pričakoval sem tršo vožnjo, glede na to, da sta samo vilica in sedežna opora karbonski, pa je povsem sprejemljiva
minusi
omejenost, oziroma nesvoboda - omejen na asfalt, posledično na motoriziran promet, naklon klancev, vožnje je potrebno bolj planirat,....
Na števcu pri meni še vedno ostaja gorc pod "wheelset 1"
npr. na dopust na Krku po treh dneh (na Cresu pa po dveh) umrem od dolgčasa, če bi imel cestaka
Lani sem imel prvič bicikl s seboj na Krku, pa zaradi lepega vremena (beri "več v čolnu kot na biciklu") in uničenega plašča (trgovina nad BUS postajo ni premogla niti enega) mi je SV del Krka ostal za letos.
Tam je tudi bonbonček od klančka Risika-uvala sv.Marak, od tam naprej je pa lepa makadamska do Vrbnika.
Tam je tudi bonbonček od klančka Risika-uvala sv.Marak, od tam naprej je pa lepa makadamska do Vrbnika.
dober mesec stara zadeva, ampak ni bilo časa do danes
http://www.mojvideo.com/video-krk-na-biciklu-2012/f97abcfeda1babe21f88
http://www.mojvideo.com/video-krk-na-biciklu-2012/f97abcfeda1babe21f88
-
Izi
- Kapitan fregate
- Prispevkov: 116
- Pridružen: Po Maj 19, 2008 14:28
- Kraj: Ljubljana - Supetarska draga
Živjo.
Sedim in čakam, kdaj bo ta dopust končno prišel in da za nekaj časa izginemo na morje. In ker imam čas ter sem ob pregledu slik videl, da nisem še objavil poročila iz kolesarjenja po Muri, sem se pripravil in nastalo je tole.
Mura 2012 ( trodnevno kolesarjenje)
Vsako leto se naša sekcija odpravi dvakrat na trodnevno kolesarjenje in za naš prvi tak izlet letos smo se odločili : gremo po Muri, od izvira do Graza. Priprave in logistiko smo uspešno opravili in zadnji vikend maja smo se odpravili.
Dogovor je bil, da poskusimo priti z svtobusom čim bližje izviru in kakšnih 7 km pred izvirom nas je pričakala taka tabla
Ud tu do Girske koče nas je čakalo še 7 kilometrov poti in cca 500m višincev.
A, gremo? Klinc, če smo že tu bomo šli še do vrha. No izkazalo se je, da je to za ljubitelje narave daleč najlepši del poti.
Najprej kratek vzpon po cesti, potem pa se je začelo
Pot pelje po kičasti pokrajini, nikjer žive duše, samo mi smo sopihali v klanec. Odpiral pa se je pogled za pogledom, en lepši kot drugi
Jezero za jezerom, slapov toliko, da na koncu sploh ne slikaš več
Poti so označene, kot bi se vozil po avtocesti. Zanimivo, še nikjer v Avstriji nisem opazil markacij, kot jih poznamo Slovenci. Povsod table.
Pot pa se še kar ni hotela poravnati. Klanec, klanec, klanec in nikjer ni bilo videti cilja
Po kakšnih petih kilometrih, ko zmanjka asfalta in se nadaljuje makadam pa tale lepotec
Strugo je imel speljano kar čez cesto.
Pelješ se naprej in kamor pogledaš je en sam kič
Cesti pa ni in ni konca
Končno pa za ovinkom KONEC.... matranja v klanec
Gorska koča, čaj, pivo, vse nam dajte!!! IN razočaranje, zaprto je. Odpira se šele konec junija in je odprta zgolj tri mesece.
Še razočaran pogled, hiter skok naprej, da vidimo ali lahko pridemo do izvira, mal fotk pa gas v dolino.
Tegale smo našli takoj za kočo.
Do izvira nismo mogli, saj je približno uro daleč, moča po tleh pa velikanska, pravo močvirje
Tu je tudi uradni začetek kolesarske poti ob Muri
Spust nazaj v dolino. Dobro, da nas je avtobus čakal, saj smo s seboj imeli ves potrebno doping za nadaljevanje poti. Mare, šofer, pa nam je še skuhal kavo. Kratek pogled na garmina, koliko imamo do cilja
In odpravili smo se naši prvi postojanki naproti.
Pokrajina je še vedno fantastična in tudi z izbiro termina smo imeli velikansko srečo, saj je bil to prvi suh vikend.
popgledi so fantastični, poleg tistih iz čolna smo se strinjali, da je tole takoj na drugem mestu
Ob poti je nasejanih kar nekaj gradov. Večina je obnovljena in se jih da tudi obiskati, vendar smo imeli mi to pot premalo časa in smo si jih ogledali zgolj od zunaj
Na poti smo srečali tudi tegale mojstra. Ve kdo od vas, kdo je to?
Cela pot ob Muri je tudi nekakšna učna po o lesu in postojank z razlago vrst lesa, kako raste, letnic je kar nekaj. Npr.
Pot smo nadaljevali proti cilju, ambient pa še vedno...
in še kar
in v poznih popoldanskih urah smo prišli do našega prvega prenočišča v mestu Murau.
Rezultat prvega dne 95km prevožene poti in nasmehi do ušes.
Nadaljevanje sledi
Sedim in čakam, kdaj bo ta dopust končno prišel in da za nekaj časa izginemo na morje. In ker imam čas ter sem ob pregledu slik videl, da nisem še objavil poročila iz kolesarjenja po Muri, sem se pripravil in nastalo je tole.
Mura 2012 ( trodnevno kolesarjenje)
Vsako leto se naša sekcija odpravi dvakrat na trodnevno kolesarjenje in za naš prvi tak izlet letos smo se odločili : gremo po Muri, od izvira do Graza. Priprave in logistiko smo uspešno opravili in zadnji vikend maja smo se odpravili.
Dogovor je bil, da poskusimo priti z svtobusom čim bližje izviru in kakšnih 7 km pred izvirom nas je pričakala taka tabla
Ud tu do Girske koče nas je čakalo še 7 kilometrov poti in cca 500m višincev.
A, gremo? Klinc, če smo že tu bomo šli še do vrha. No izkazalo se je, da je to za ljubitelje narave daleč najlepši del poti.
Najprej kratek vzpon po cesti, potem pa se je začelo
Pot pelje po kičasti pokrajini, nikjer žive duše, samo mi smo sopihali v klanec. Odpiral pa se je pogled za pogledom, en lepši kot drugi
Jezero za jezerom, slapov toliko, da na koncu sploh ne slikaš več
Poti so označene, kot bi se vozil po avtocesti. Zanimivo, še nikjer v Avstriji nisem opazil markacij, kot jih poznamo Slovenci. Povsod table.
Pot pa se še kar ni hotela poravnati. Klanec, klanec, klanec in nikjer ni bilo videti cilja
Po kakšnih petih kilometrih, ko zmanjka asfalta in se nadaljuje makadam pa tale lepotec
Strugo je imel speljano kar čez cesto.
Pelješ se naprej in kamor pogledaš je en sam kič
Cesti pa ni in ni konca
Končno pa za ovinkom KONEC.... matranja v klanec
Gorska koča, čaj, pivo, vse nam dajte!!! IN razočaranje, zaprto je. Odpira se šele konec junija in je odprta zgolj tri mesece.
Še razočaran pogled, hiter skok naprej, da vidimo ali lahko pridemo do izvira, mal fotk pa gas v dolino.
Tegale smo našli takoj za kočo.
Do izvira nismo mogli, saj je približno uro daleč, moča po tleh pa velikanska, pravo močvirje
Tu je tudi uradni začetek kolesarske poti ob Muri
Spust nazaj v dolino. Dobro, da nas je avtobus čakal, saj smo s seboj imeli ves potrebno doping za nadaljevanje poti. Mare, šofer, pa nam je še skuhal kavo. Kratek pogled na garmina, koliko imamo do cilja
In odpravili smo se naši prvi postojanki naproti.
Pokrajina je še vedno fantastična in tudi z izbiro termina smo imeli velikansko srečo, saj je bil to prvi suh vikend.
popgledi so fantastični, poleg tistih iz čolna smo se strinjali, da je tole takoj na drugem mestu
Ob poti je nasejanih kar nekaj gradov. Večina je obnovljena in se jih da tudi obiskati, vendar smo imeli mi to pot premalo časa in smo si jih ogledali zgolj od zunaj
Na poti smo srečali tudi tegale mojstra. Ve kdo od vas, kdo je to?
Cela pot ob Muri je tudi nekakšna učna po o lesu in postojank z razlago vrst lesa, kako raste, letnic je kar nekaj. Npr.
Pot smo nadaljevali proti cilju, ambient pa še vedno...
in še kar
in v poznih popoldanskih urah smo prišli do našega prvega prenočišča v mestu Murau.
Rezultat prvega dne 95km prevožene poti in nasmehi do ušes.
Nadaljevanje sledi
-
Izi
- Kapitan fregate
- Prispevkov: 116
- Pridružen: Po Maj 19, 2008 14:28
- Kraj: Ljubljana - Supetarska draga
2.Dan Murau - Leoben ( ena vas prej)
Shotelom smo imeli res srečo, saj smo rezervirali na slepo ampak..
je vse bilo kot mora biti. Po zajtrku smo se morali odpraviti naprej, saj je bilo pred nami cca. 110km kolesarjenja, seveda pod pogojem, da se ne izgubljamo in delamo dodatne kilometre.
Pot je bila še vedno lepa, ampak tako atraktivnih pogledov, kot smo jih imeli prejšnji da pa ni bilo več
Na tej poti smo bili vsi prvič. Preden se odpraviš malo pregledaš zemljevide, poiščeš informacije, uporabiš ZKP ( zdravo kmečko pamet ) . Vse to nam je pravilo, da je pot ob strugi navzol in , da naj bi bila lahka, toda tekom tega dne smo ugotovili, da je pot izredno razgibana. Gori, doli, ...
Na poti smo ugotavljali, da Avstijci znajo delati s kolesarji in zaradi tega imajo kolesarko izletniški turizem tudi izredno razvit. Mostovi samo za kolesarje
moderen:
tradicionalni
Počivališča, kjer so kolesarji posebej dobrodošli
in seveda tudi mi nismo mogli mimo.
Sledil je obvezen postanek na dopingu
Po takšni dozi, smo se odpravili naprej proti našem prvem pit stopu, kjer nas je čakal Mare, da bi pobral morebitne obnemogle, mesu Judenburg.
Ker vnaprej nismo vedeli, kje nas Mare čaka, je tudi on izbral najbolj razpoznavno točko in sicer je parkiral pred katedralo.
Pred avtobusom boste opazili zanimiv znak. Policaji so se v času, ko sem bil jaz tam peljali mimo vsaj 5x, pa se niso ustavili, niti ni bilo potrebno premikati avtobusa. Enostavno so videli, da nismo moteči, da se je Mare premaknil, če je hotel kdo zaviti domov in so nas lepo pustili na miru.
In ker ima najbolj trapast kmet največjo srečo, smo jo imli tudi mi. Ravno ta dan je bil v Judenburgu rally veteranov in bilo je kaj videti.
Samo za vzorec:
Po ogledu in počitku smo nadaljevali pot, saj smo imeli za 18. uro napovedan ogled muzeja in pivovarne Gosser v Leobnu.
Še vedno gori - doli
Na Muri vidite tudi, kako se izkorišča moč vode
in pa stare utrdbe
Na hitro smo se ustavili v hotelu nekateri so se preoblekli in gas v Leoben.
Po poti do muzeja nas je pričakal še ta prizor
Po ogledu muzeja in obvezni degustaciji piva je sledil zaslužen počitek
Rezultat: prevoženih 120km in polni želodci.
Nadaljevanje sledi
Shotelom smo imeli res srečo, saj smo rezervirali na slepo ampak..
je vse bilo kot mora biti. Po zajtrku smo se morali odpraviti naprej, saj je bilo pred nami cca. 110km kolesarjenja, seveda pod pogojem, da se ne izgubljamo in delamo dodatne kilometre.
Pot je bila še vedno lepa, ampak tako atraktivnih pogledov, kot smo jih imeli prejšnji da pa ni bilo več
Na tej poti smo bili vsi prvič. Preden se odpraviš malo pregledaš zemljevide, poiščeš informacije, uporabiš ZKP ( zdravo kmečko pamet ) . Vse to nam je pravilo, da je pot ob strugi navzol in , da naj bi bila lahka, toda tekom tega dne smo ugotovili, da je pot izredno razgibana. Gori, doli, ...
Na poti smo ugotavljali, da Avstijci znajo delati s kolesarji in zaradi tega imajo kolesarko izletniški turizem tudi izredno razvit. Mostovi samo za kolesarje
moderen:
tradicionalni
Počivališča, kjer so kolesarji posebej dobrodošli
in seveda tudi mi nismo mogli mimo.
Sledil je obvezen postanek na dopingu
Po takšni dozi, smo se odpravili naprej proti našem prvem pit stopu, kjer nas je čakal Mare, da bi pobral morebitne obnemogle, mesu Judenburg.
Ker vnaprej nismo vedeli, kje nas Mare čaka, je tudi on izbral najbolj razpoznavno točko in sicer je parkiral pred katedralo.
Pred avtobusom boste opazili zanimiv znak. Policaji so se v času, ko sem bil jaz tam peljali mimo vsaj 5x, pa se niso ustavili, niti ni bilo potrebno premikati avtobusa. Enostavno so videli, da nismo moteči, da se je Mare premaknil, če je hotel kdo zaviti domov in so nas lepo pustili na miru.
In ker ima najbolj trapast kmet največjo srečo, smo jo imli tudi mi. Ravno ta dan je bil v Judenburgu rally veteranov in bilo je kaj videti.
Samo za vzorec:
Po ogledu in počitku smo nadaljevali pot, saj smo imeli za 18. uro napovedan ogled muzeja in pivovarne Gosser v Leobnu.
Še vedno gori - doli
Na Muri vidite tudi, kako se izkorišča moč vode
in pa stare utrdbe
Na hitro smo se ustavili v hotelu nekateri so se preoblekli in gas v Leoben.
Po poti do muzeja nas je pričakal še ta prizor
Po ogledu muzeja in obvezni degustaciji piva je sledil zaslužen počitek
Rezultat: prevoženih 120km in polni želodci.
Nadaljevanje sledi
-
Izi
- Kapitan fregate
- Prispevkov: 116
- Pridružen: Po Maj 19, 2008 14:28
- Kraj: Ljubljana - Supetarska draga
3.dan Leoben - Graz ( vsaj namen je bil tak )
Zopet vstajanje zajtrk in priprave na odhod. Nekaj udeležencev je zaštrajkalo in sklenili so nadaljevati pot z avtobusom, saj so bile riti preboleče.
Priprave na odhod
in smo šli. Lepo počasi smo se ogrevali do Leobna cca 12km. je pa pred Leobnom kar klanec in ob prihodu v mesto smo sklenili, da je obvezen postanek na kofe. Ustavili smo se na glavnem tgu
Mesto je lepo, je univerztetni center pokrajine in v njem je nekaj večjih programerskih podjetij ( logistične storitve).
Nadaljevali smo pot po kolesarski popti R2, ki je oznaka za Murradweg
Še vedno velja, da je pot odlično označena ali s talnimi oznakami ali z tablami.
Se pa pokrajina kar poravna in tudi pokrajina postaja vedno bolj urbana in s tem zame relativno nezanimiva.
Vendar se še vedno najde nekaj motivov za slikce.
Pozna se tudi, da recesije v Avstriji ni, poglejte samo, kakšne srne imajo.
Postanke se splača delati na kolesarskih pit stopih, saj je prostora za kolesa veliko
in po cca. 20 km prispeš v Bruck on....
Postanek, slikanje, pivo in gas naprej, saj se je vremenska napoved začela slabšati in dež je bil čedalje bližje.
Bližalo se je mesto prvega postanka, kjer nas je Mare čakal
še mimo te vasi in
Prispeli smo do počivališča ob glavni cesti, kjer nas je čakal avtobus. Začeli smo se malo gledati med sabo, malo gor vreme. Obetal je dež.
Padla je odločitev. Dovolj za to rundo. Zaradi zadnjih 20km si ne bomo pokvarili izleta, dovolj imamo.
Tako smo naložili bicikle na avtobus in direkt proti domu.
ZAKLJUČEK: tri dni kolesarjenja. Prevoženih med 240 in 270 km, odvisno od ovinkov.Imeli smo se fantastično in padla je odločitev, da gremo jeseni na Bavarsko za tri dni.
LP Izi
ps. slik imam ogromno, materiala o trasi tudi. Če koga slučajno zanima še kaj, kar pogumno
Zopet vstajanje zajtrk in priprave na odhod. Nekaj udeležencev je zaštrajkalo in sklenili so nadaljevati pot z avtobusom, saj so bile riti preboleče.
Priprave na odhod
in smo šli. Lepo počasi smo se ogrevali do Leobna cca 12km. je pa pred Leobnom kar klanec in ob prihodu v mesto smo sklenili, da je obvezen postanek na kofe. Ustavili smo se na glavnem tgu
Mesto je lepo, je univerztetni center pokrajine in v njem je nekaj večjih programerskih podjetij ( logistične storitve).
Nadaljevali smo pot po kolesarski popti R2, ki je oznaka za Murradweg
Še vedno velja, da je pot odlično označena ali s talnimi oznakami ali z tablami.
Se pa pokrajina kar poravna in tudi pokrajina postaja vedno bolj urbana in s tem zame relativno nezanimiva.
Vendar se še vedno najde nekaj motivov za slikce.
Pozna se tudi, da recesije v Avstriji ni, poglejte samo, kakšne srne imajo.
Postanke se splača delati na kolesarskih pit stopih, saj je prostora za kolesa veliko
in po cca. 20 km prispeš v Bruck on....
Postanek, slikanje, pivo in gas naprej, saj se je vremenska napoved začela slabšati in dež je bil čedalje bližje.
Bližalo se je mesto prvega postanka, kjer nas je Mare čakal
še mimo te vasi in
Prispeli smo do počivališča ob glavni cesti, kjer nas je čakal avtobus. Začeli smo se malo gledati med sabo, malo gor vreme. Obetal je dež.
Padla je odločitev. Dovolj za to rundo. Zaradi zadnjih 20km si ne bomo pokvarili izleta, dovolj imamo.
Tako smo naložili bicikle na avtobus in direkt proti domu.
ZAKLJUČEK: tri dni kolesarjenja. Prevoženih med 240 in 270 km, odvisno od ovinkov.Imeli smo se fantastično in padla je odločitev, da gremo jeseni na Bavarsko za tri dni.
LP Izi
ps. slik imam ogromno, materiala o trasi tudi. Če koga slučajno zanima še kaj, kar pogumno
--
Nazadnje spremenil EDO, dne Pe Dec 07, 2012 20:14, skupaj popravljeno 1 krat.
Living well is the best revenge
https://www.facebook.com/NotaBeneSailing/
https://www.facebook.com/NotaBeneSailing/
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 9 gostov