vinjeta
Moderatorji: moderator2, moderator, pajer1
To področje na hrvaškem ureja »Zakon o obveznim osiguranjima«, ki določa v katerih primerih mora biti plovilo zavarovano. Eden od pogojev je, da je skupna moč pogonskih motorjev večja od 15 kW. Glede na to, da ta pogoj v zadevanem primeru ni izpolnjen, zavarovanje posledično NI potrebno, ga je pa vseeno mogoče skleniti. V kolikor bi takšna želja bila, bi ga bilo nedvomno mogoče skleniti tudi pri kateri izmed HR zavarovalnic.
Lep pozdrav.
-
- Višji vodnik
- Prispevkov: 20
- Pridružen: Ne Dec 15, 2013 16:35
Že vidim, da bo Septembra na forumu veliko ponudb za nakup papirje za 2,5m gumenjake
Šalo na stran. Sem res jaz največji kriminalec na Balkanu, ker imam 25cm predolg čoln?
So pa ravno zadnjič ustavil fotra v Klimnem z 285 cm in 5ks, pa je majster ga poprosil samo za izpit (vse skupaj je trajalo pol minute). majstr vzel izpit v roke, ga 2x obrnil in zaželel srečo, ostalih papirje pa tako ali tako ni nikoli na čolnu. . Nevem malo mešane signale dajejo teli šerifi.
Pa z zagotovostjo trdim, da teh zadev nima urejenih 99% dpustnikov in to kapetanija tudi ve, saj niso neumni. Vprašanje pa je, kaj jim pade tisti dan v glavo, ko se zjutraj odpravijo na patruljo.
Šalo na stran. Sem res jaz največji kriminalec na Balkanu, ker imam 25cm predolg čoln?
So pa ravno zadnjič ustavil fotra v Klimnem z 285 cm in 5ks, pa je majster ga poprosil samo za izpit (vse skupaj je trajalo pol minute). majstr vzel izpit v roke, ga 2x obrnil in zaželel srečo, ostalih papirje pa tako ali tako ni nikoli na čolnu. . Nevem malo mešane signale dajejo teli šerifi.
Pa z zagotovostjo trdim, da teh zadev nima urejenih 99% dpustnikov in to kapetanija tudi ve, saj niso neumni. Vprašanje pa je, kaj jim pade tisti dan v glavo, ko se zjutraj odpravijo na patruljo.
Hvala na razumevanju
Evo takole je, pravkar iz poreske kapetanije. Do 3m ne rabis nic razen izpita. Ker nisem 100% verjel sem stopil na carinski pomol kjer je bila pomorska policija na jutranji kavi in se njih vprasal ker pac njih srecas na morju. Isti odgovor.
Tako da za podrocje poreske kapetanije je jasno, lahko si pa vsak po svoje razlaga, sploh v dalmaciji.
Tako da za podrocje poreske kapetanije je jasno, lahko si pa vsak po svoje razlaga, sploh v dalmaciji.
Izvajanje zakonodaje je ponovno v slogu lokalnih šerifov!
Zakaj je tak pristop močno problematičen? Preprosto zaradi tega, ker človek nikoli ne ve kaj bo kdo od njega zahteval. Ne ve se kaj pravi zakon in kaj je interpretacija posameznega predstavnika organa. Ne ve ali bo, v kolikor se s stališčem organa ne strinja, ob svoji pritožbi dejansko uspel, ali bo na koncu kaznovan.
Kaj pravi o tej tematiki zakonodaja; Naredba o visini naknada koje plaćaju vlasnici pomorskih objekata u Republici Hrvatskoj ureja kdo in koliko omenjenega nadomestila je potrebno plačevati.
Kdo?
Vsi lastniki pomorskih objektov.
Pomorske objekte definira »Pomorski zakonik«, ki med drugim pravi:
»pomorski objekt« jest objekt namijenjen za plovidbu morem (plovni objekt), ili objekt stalno privezan ili usidren na moru (plutajući objekt), odnosno objekt u potpunosti ili djelomično ukopan u morsko dno ili poloţen na morsko dno (nepomični odobalni objekt),
»plovni objekt« jest pomorski objekt namijenjen za plovidbu morem. Plovni objekt može biti brod, ratni brod, jahta ili brodica,
»brodica« jest plovni objekt namijenjen za plovidbu morem koji nije brod ili jahta, čija je
duljina veća od 2,5 metara, ili ukupne snage porivnih strojeva veća od 5 kW.
Pojam brodica ne obuhvaća:
– plovila koja pripadaju drugom pomorskom objektu u svrhu prikupljanja, spašavanja ili obavljanja radova,
– plovila namijenjena iskljuĉivo za natjecanja,
– kanue, kajake, gondole i pedaline,
– daske za jedrenje i daske za jahanje na valovima,
»jahta« jest plovni objekt za sport i razonodu, neovisno koristi li se za osobne potrebe ili za gospodarsku djelatnost, a ĉija je duljina veća od 12 metara i koji je namijenjen za dulji boravak na moru, te koji je pored posade ovlašten prevoziti ne više od 12 putnika,
»brod«, osim ratnog broda, jest plovni objekt namijenjen za plovidbu morem, čija je duljina veća od 12 metara, a bruto tonaţa veća od 15, ili je ovlašten prevoziti više od 12 putnika. Brod moţe biti putniĉki, teretni, tehniĉki plovni objekt, ribarski, javni ili znanstvenoistraţivački,
»čamci« pri pomorskih plovilih ne obstajajo, ta termin se uporablja le pri plovilih v notranjih vodah!
Če upoštevamo zgoraj zapisano, omenjenega nadomestila ne plačajo:
- plovila do 2.5 m, če motor(ji) nimajo več, kot 5 kW,
- plovila, ki pripadajo drugemu pomorskemu objektu z namenom zbiranja, reševanja ali izvajanja del,
- plovila namenjena izključno tekmovanjem,
- kanuji, kajaki, gondule in pedelini,
- jadralne deske, deske za deskanje na valovih.
Vsi ostali plačajo!
Glede na to, da so izhodiščni podatki za določanje nadomestila posamezni podatki zavedeni v registracijsko dokumentacijo plovila, njihova zakonodaja predvideva, da je v primeru, ko bi plovilo najverjetneje moralo plačati davščino, nacionalna zakonodaja zastave plovila pa registracije ne predpisuje, izvede postopek meritve, kar imenujejo »baždarenje«, ti podatki pa nadalje služijo za vhodne podatke pri morebitnih nadaljnjih upravnih postopkih.
Koliko?
Recimo, plovila do dolžine 40 m in do 3000 kW skupne moči pogonskih motorjev:
»Nadomestilo« = (20 x dolžina) + (2 x skupna moč pogonskih strojev)
dolžina plovila - v metrih
skupna moč pogonskih strojev – v kW
Nadomestilo – v kunah
Primer: plovilo plovila 8 m, moč 70 kW
(20 x 8,0) + (2 x 70,0)
160 + 140
300 kn
V kolikor se bo kdo obregnil ob dejstvo, da bo očitno izvajanje ugodnejše; tokrat da, kaj pa, ko bo situacija obrnjena. Ne glede na to pa je prav, da se zavedamo pravnih dejstev.
Zakaj je tak pristop močno problematičen? Preprosto zaradi tega, ker človek nikoli ne ve kaj bo kdo od njega zahteval. Ne ve se kaj pravi zakon in kaj je interpretacija posameznega predstavnika organa. Ne ve ali bo, v kolikor se s stališčem organa ne strinja, ob svoji pritožbi dejansko uspel, ali bo na koncu kaznovan.
Kaj pravi o tej tematiki zakonodaja; Naredba o visini naknada koje plaćaju vlasnici pomorskih objekata u Republici Hrvatskoj ureja kdo in koliko omenjenega nadomestila je potrebno plačevati.
Kdo?
Vsi lastniki pomorskih objektov.
Pomorske objekte definira »Pomorski zakonik«, ki med drugim pravi:
»pomorski objekt« jest objekt namijenjen za plovidbu morem (plovni objekt), ili objekt stalno privezan ili usidren na moru (plutajući objekt), odnosno objekt u potpunosti ili djelomično ukopan u morsko dno ili poloţen na morsko dno (nepomični odobalni objekt),
»plovni objekt« jest pomorski objekt namijenjen za plovidbu morem. Plovni objekt može biti brod, ratni brod, jahta ili brodica,
»brodica« jest plovni objekt namijenjen za plovidbu morem koji nije brod ili jahta, čija je
duljina veća od 2,5 metara, ili ukupne snage porivnih strojeva veća od 5 kW.
Pojam brodica ne obuhvaća:
– plovila koja pripadaju drugom pomorskom objektu u svrhu prikupljanja, spašavanja ili obavljanja radova,
– plovila namijenjena iskljuĉivo za natjecanja,
– kanue, kajake, gondole i pedaline,
– daske za jedrenje i daske za jahanje na valovima,
»jahta« jest plovni objekt za sport i razonodu, neovisno koristi li se za osobne potrebe ili za gospodarsku djelatnost, a ĉija je duljina veća od 12 metara i koji je namijenjen za dulji boravak na moru, te koji je pored posade ovlašten prevoziti ne više od 12 putnika,
»brod«, osim ratnog broda, jest plovni objekt namijenjen za plovidbu morem, čija je duljina veća od 12 metara, a bruto tonaţa veća od 15, ili je ovlašten prevoziti više od 12 putnika. Brod moţe biti putniĉki, teretni, tehniĉki plovni objekt, ribarski, javni ili znanstvenoistraţivački,
»čamci« pri pomorskih plovilih ne obstajajo, ta termin se uporablja le pri plovilih v notranjih vodah!
Če upoštevamo zgoraj zapisano, omenjenega nadomestila ne plačajo:
- plovila do 2.5 m, če motor(ji) nimajo več, kot 5 kW,
- plovila, ki pripadajo drugemu pomorskemu objektu z namenom zbiranja, reševanja ali izvajanja del,
- plovila namenjena izključno tekmovanjem,
- kanuji, kajaki, gondule in pedelini,
- jadralne deske, deske za deskanje na valovih.
Vsi ostali plačajo!
Glede na to, da so izhodiščni podatki za določanje nadomestila posamezni podatki zavedeni v registracijsko dokumentacijo plovila, njihova zakonodaja predvideva, da je v primeru, ko bi plovilo najverjetneje moralo plačati davščino, nacionalna zakonodaja zastave plovila pa registracije ne predpisuje, izvede postopek meritve, kar imenujejo »baždarenje«, ti podatki pa nadalje služijo za vhodne podatke pri morebitnih nadaljnjih upravnih postopkih.
Koliko?
Recimo, plovila do dolžine 40 m in do 3000 kW skupne moči pogonskih motorjev:
»Nadomestilo« = (20 x dolžina) + (2 x skupna moč pogonskih strojev)
dolžina plovila - v metrih
skupna moč pogonskih strojev – v kW
Nadomestilo – v kunah
Primer: plovilo plovila 8 m, moč 70 kW
(20 x 8,0) + (2 x 70,0)
160 + 140
300 kn
V kolikor se bo kdo obregnil ob dejstvo, da bo očitno izvajanje ugodnejše; tokrat da, kaj pa, ko bo situacija obrnjena. Ne glede na to pa je prav, da se zavedamo pravnih dejstev.
Lep pozdrav.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 9 gostov