Privezovanje na bojo

[bsc46]

Dobro, ti imaš cruiserja, moj 7m ima 1,8t. 5,5m pa ne vem če je cruiser.
Samo radoveden sem.

[pajer1]

Ne pisat pobje kozlarije,ta forum je oz je bil tud mal poučnega značaja.In če kr tkole neki klobasate zavajate mlade neuke morjeplovce.VELIKO prej bo čoln odneslo ali potopilo na prekratkih štrikih.Ni je boje na zemlji,ki bi bolje kompenzirala kratke štrike kot dolge.Na bojah so samo zato kratki štriki in ketne da se v zaliv stlač čim več plovil,ob neurju in valovih se pa jebe vsak sam.500 kilska boja je za 4 m čoln ok pa še ta bi jo odnesu ob plimi...teža se v vodi prepolovi...Amortizira zadosti dolga težka veriga.Govorim o ladijskih verigah ki imajo 20 kil po metru.
Bi bilo zelo pametno ,da bi vsi,posebno pa še neuki morjeplovci večkrat prečitali kak priročnik,ne sam burzo,val in td,pa plovila take sorte in dolžine ki jo lahko varno vodi,sidra...vaše znanje ne vaš TRR.
LP Iztok

Enako velika betonska kocka izdelana samo z betonom in kocka izdelana z betonom in veliko železa bosta izgubila točno enako težo v vodi in ne polovico lastne teže..

Težo v vodi določa Arhimedov zakon:

Vzgon je enak teži izpodrinjene tekočine.

Se pravi, da predmet- telo, ki je težje od vode, izgubi v vodi toliko teže, kot ima litrov volumna.
Človek v vodi samo malo miglja z rokami in se ne potopi. Plava!
Pustimo delno razliko v gostoti vode morska-sladka.

Le zakaj ladje plujejo, se ne potopijo, pa so težke kot vrag?

Kako to, da podmornica enkrat pluje po gladini, potem se potopi in pluje pod gladino? Zanimivi odgovori, toda vse je v volumnu in teži!

Aja, pa dolga vrv je prava stvar za na bojo.

Jaz osebno sem imel direktno nad kocko betona plavajočo bojo, ki je držala vrv tik pod gladino. To je odličen amortizer. Ko se val upre v barko potegne za seboj tudi bojo, ki pa hoče na gladino. Skratka kot je velik in ni direktnih sil na vrv, bitve na barki, itd.
Po tem, ko mi je garbin, jugozahodnik, poslal barko na obalo, jojmene je jeba ampak gremo naprej, sem uredil privez na opisan način in to je to.

.

.

[NOVI FOSIL]

Vidim da je veliko polemik okoli privezovanja. Tako kot so predhodniki povedali. Zelo dobro je imeti iz betonskega bloka privezano bojo čim krajše, tako da tudi ob plimi ostane zunaj.
Priporočiva vezava med bojo in blokom je veriga.
Zelo pomembna je razdalja med bojo in čolnom. Ta naj bi bila od 1 do 2x daljša kot je med blokom in bojo. Odvisno od globine.
Pomembno je tudi kako višino dosegajo valovi. Globina plus višina valov x 2-3 skupne dolžine. Tako sidranje bo varno in ne bo bojazni da se štiki potrgajo.

[Purly]

Imam betonski blok 1 tono, in verigo 6mm , ki bom jo zamenjal z debelejšo. To staro verigo lahko vržem na dno, ker spodnji gambet se ne da več odšraufat. Razmišljam pa, da bi jo ritrdil na novo verigo, tako da bi šle gor obe skupaj vzporedno. Je to smiselno in ali je sploh pametno ?

[Marjan Tomki]

@Purly

Po mojem ne škodi, posebne koristi pa ne bo.

Kot je zgoraj napisal polanc, tona betona na suhem je nekaj več kot 500 daN pritiska na dno v našem morju. Od vrste dna je odvisno, koliko potem to drži.

Ti se ne boš se zanašal na trdnost stare verige, bosta pa njena masa in upor v vodi - če boš primerno uredil - pripomogla k blaženju sunkov. Ampak ker je 8 mm veriga razmeroma lahka, se najbrž ne bo dosti poznalo.

O tem je na forumu že precej prispevkov in povezav

Za tiste, ki bi radi izvedeli ne le kako, ampak tudi kdaj - in zakaj - takrat kako, se v forumovi bazi znanja nahaja tudi kazalo s povezavami o sidranju, ki obsega od lastnosti različnih vrst sider (tako običajnih kot različnih vrst stalnih), mimo pomena oznak in lastnosti različnih vrst verig, do lastnosti povezave plovila s sidrom.

Pri dnu tega kazala je razdelek o stalnih sidrih, kjer bo o priporočeni potopljeni teži (sila na dno, tj. zaradi mase minus sila vzgona) mrtvega sidra primerna povezava Rockport Harbormaster Mooring Regulations. Kratek povzetek je, da bi se tam lahko - in bili dolžni - o ureditvi stalnega sidra pogovoriti s kompetnentnim pristaniškim kapitanom.

Druga povezava iz kazala o sidranju je pod tole sliko:


Tretja povezava od tam je na temo na našem forumu o tem, kako vzdrževati privez na mrtvem sidru in kaj se zgodi, če ga (tudi recimo javnega v marini ali luki) ne.

Četrta - velja tudi za običajna, ne le za mrtva sidra - pa je Tuning the anchor rode. Če pomnim prav, pojasni sile na plovila zaradi vetra, valov in tokov, statične in dinamične (sunki...) sile v različnih vrstah povezav (verige, vrvi...) med plovilom in sidrom - jasno in razumljivo, a tudi s formulami za odgovor na koliko za tiste, ki formule prenesejo.

Tisti, ki več ali manj vedno znova berete o 'teoretikih' na forumu, poglejte prispevke na teh povezavah in jih primerjajte z mojimi poskusi po eni plati in stalnim pisanjem Tex-a in somišljenikov po drugi plati, ampak o tem bi bilo res bolje drugje.

Masa, vzgon in teža mrtvega sidra

Večjo gostoto ko ima material za mrtvo sidro, manjši bo njegov volumen in s tem vzgon in tem večja bo teža (pritisk na dno) in s tem bo toliko učinkovitejše pri dani masi.

1 m3 vode je ok. 1 tona, 1 m3 betona nekje od 2,2 do 2,4 tone (odvisno od peska, primešanega cementu). V glavnem, za čez prst je (seveda in že spet) polanc imel prav, da je betonska kocka v vodi približno pol lažja kot na zraku.

Mrtva sidra npr. iz odpadnega železa so bila lahko za enako učinkovitost bistveno manjša od betonskih, saj bo pri isti velikosti (volumnu) masa večja: masa kubičnega metra železa je blizu 8 ton in od tega le eno teži na dnu 'požre' vzgon v vodi. Še več - tako sidro bi se verjetno globlje pogreznilo v mulj in v takem še zato lahko bilo manjše, kot betonsko.

Svinec zna priti prav za utež na verigi pri sidru - ok. 11 kg na liter oziroma 11 ton na m3 - ampak za mrtvo sidro je najbrž predrag, premehak in najbrž še kaj.

Snovi z večjo gostoto tako največkrat niso primerne bodisi zaradi cene ali kakih drugih lastnosti (recimo zlato mislim da ima med 15 in 20 ton na m3 - odvisno od primesi )

[Roman 1]

pomoje znata dve verigi vzporedno škodit, ker se poveča možnost, da se ob kroženju čolna okoli bloka verigi zatakneta za blok ali kamen in s tem skrajšata uporabno dolžino verige.....mojih 5 centov.....

[marez]

Tako imam jaz urejen privez. Ena vrv iz rinke v premcu na bojo (veriga pod bojo)Druga vrv(Y oblika iz bitev na verigo,pred betonski "amortizer na dnu.)) Na dnu je več uteži katere so povezane z verigo.Betonski amortizer lepo funkcionira ob večjih valovih.
Na videu se približno vidi kako je zadeva urejena:
https://www.youtube.com/watch?v=eqKhx6QSSpI

[PogachnyK]

Pozdravljeni

Na morju imam postavljeno bojo. in nanjo vezan svoj tanker (3m)...

Ali se tudi vam veriga na boji nenormalno obrablja med členi?
8mm pocinkana je vzdržala manj kot 3 (dve sezoni) leta, pa jo je med členi kar "pojedlo" Se pravi obrabi se med stikom dveh členov. Sedaj sem kupu nerjavno (vsaka čast tistemu, ki si jo lahko privošči 60m) pa vidim, da je že po slabem meseci vidno obrabljena med členi.

Imam pa verigo od betonskega do čolna, vmes pa pritrjeno bojo.
Da poudarim, ne gre se mi za tisti strošek verige, zaradi nje ne bom lačen, samo vseeno me zanima, da nisem endemit na tem področju.

[klemn]

Pomoje morš manjši tanker kupit

[tomaz_slo]

Pozdravljeni

Na morju imam postavljeno bojo. in nanjo vezan svoj tanker (3m)...

Ali se tudi vam veriga na boji nenormalno obrablja med členi?
8mm pocinkana je vzdržala manj kot 3 (dve sezoni) leta, pa jo je med členi kar "pojedlo" Se pravi obrabi se med stikom dveh členov. Sedaj sem kupu nerjavno (vsaka čast tistemu, ki si jo lahko privošči 60m) pa vidim, da je že po slabem meseci vidno obrabljena med členi.

Imam pa verigo od betonskega do čolna, vmes pa pritrjeno bojo.
Da poudarim, ne gre se mi za tisti strošek verige, zaradi nje ne bom lačen, samo vseeno me zanima, da nisem endemit na tem področju.

Meni v dveh mesecih popolnoma požre cink iz verige na dolžini dobre pol metra (razlika med plimo in oseko) točno na delu, kjer se veriga dviga iz dna. Predvidevam da je to posledica elektrolize. Na vsem preostalem delu je veriga kot nova.