Kaj, kje, kdaj...
- Prognoza in vreme to nedeljo, zadnjo v maju...
Regata Velalonga Venezia je bila tokrat 15-ič. Slovenski Flying Junior-ji se že nekaj let udeležujejo te regate. Letos s(m)o bili trije, skupaj pa naj bi bilo ok. 140 jadrnic raznih tipov - od tradicionalnih (značilnih za plitve lagune) mimo samogradenj raznih vrst do razmeroma majhnega števila nekaterih standardnih tekmovalnih razredov.
Tale fotka je bila najbrž tik po startu (bila sta dva poskusa, pri prvem jih je nekaj pobegnilo), in videti je nekaj jadrnic z živobarnimi latinskimi jadri. Na čelu pa dva dva laserja (desni ima dodan še flok) in in ITA Flying Junior.
Regata je obsegala en krožni plov po Beneški laguni od otočka SanGiuliano pri začetku mostu v Benetke v grobem okrog otoka Murano in nazaj, skupaj okrog 11 morskih milj. Dober del je zelo plitev, veliko je tudi rastlinja na vodi in Murano je le eden od otokov, med katerimi smo se motali. Naša pot se je križala z vsaj dvema živahnima plovnima potema, del časa pa smo pluli po kateri izmed njih, pa tudi katera od ladjic s turisti je verjetno na njihovo željo zaplula za nami - katera tudi sredi med nami obrnila in zaplula nazaj.
Klik na sliko za večji načrt
Velalonga v Benetkah je del http://www.circuitolongdistance.it/. Če poskušam prepesniti: pokala navigancijskih regat. Ideja je najbrž obpluti raznoliko - tako vetrovno, tokovno itn. - daljšo razdaljo v enem plovu namesto le tehnične plovbe veliko plovov v dirki od boje do boje, ko marsikdo ne utegne pogledati več ko do soseda, ki ga dohiteva.
Krajša a malo podobna bi mogoče bila naša čez Bohinjsko jezero in nazaj, ali pa okrog otoka Vir, če bi se tisto razvilo dalje.
Zame je bilo še posebej zanimivo, ker je to moja prva udeležba na regati v Italiji.
Zanimalo me je - poleg jadranja - še kup ostalega, med drugim tudi kako je bilo kup reči improviziranih (WC-ji so že bili precej improvizriani, pa njihova rižota s školjkami ne vzdrži ravno častno primerjave s čim, kar je 'sčaral' alesjo...) - v glavnem, razen po številu udeležencev in nekaj podobnih 'malenkostih' se Črnuška regata v Ankaranu ne bi slabo odrezala pri v primerjavi
Po drugi plati pa je bilo zelo veliko plovil, kakršnih pri nas še nisem videl - ne na regati, ne sicer v vodi. Zelo veliko je bilo samogradenj, tudi žepnih skoraj filigransko narejenih lesenih katamaranov in trimaranov.
V bistvu je bilo napisanih omejitev le malo - do 40-50 cm ugreza, biti kos manevriranju v vremenu in med prometom v laguni in predpisana varnostna oprema.
They welcome all those who have two days without commitments! adaptability, a bit 'of healthy competition, respect for the environment and for the other participants in the regatta with a boat keel and maximum draft 40-50 cm drift up, sails reducible.
Allowed drifts, lugsails, multihulls and self-built boats. the normal safety equipment (anchor, life jackets, WHF, compass, lights, whistle, first aid kit) clothing and accessories suitable to navigation.
NB: The race course takes place in a water space open to normal traffic lagoon, then they need good leadership skills and respect for all participants Boats and ferries.
Tokrat svojih slik praktično nimamo, ostali pa je videti, da jih tudi še niso objavil.
Pot do polotoka San Giuliano v Mestre pri Benetkah
- Ker pot ni bila ravno kratka in ker s prikolico ne smeš posebno hitro, bi bilo treba začeti dan zelo zgodaj. A Boštjan se je uspel dogovoriti, da je prikolica s FJ lahko prenočila v Črnučah in jo je lahko tokrat šel iskat že v soboto.
Pa vendar se je nekoliko zapletlo, tako da smo odhajali skoraj uro kasneje, kot je bilo po načrtu. Vreme je bilo deževno - deževalo je praktično vso pot - in oblaki so bili od obzorja do obzorja - kadar se je sploh videlo malo dlje.
Na meji z Italijo smo pobrali še Damjana iz Solkana, ki je šel za flokista na FJ SLO 2, katerega krmar Marjan je bil v Benetkah z ženo in avtom z le dvema sedežema.
Dolgočasno vreme, a čisto zanimivi pogovori...
Ko smo našli odcep do morjeplovskega paradiža San Giuliano Mestre, je še vedno deževalo. Pri odcepu s ceste ob kanalu proti vhodu so nas razveselili z novico, da čoln sicer lahko peljemo noter, potem pa ga bo treba pripeljati ven in parkirati ob cesti, sicer bo imel delo pajek. Neugodno - orodje, obleko in opremo je veliko lažje imeti pri roki a na varnem v avtu, kot pa bodisi v avtu pol kilometra proč ali pa pod prikolico pri roki komu drugemu.
Na vzhodmem robu platoja smo srečali ostala dva SLO flying juniorja. Severni del platoja, ki je na google na sat sliki prazen, je bil skoraj do konca poln jadrnic in jadralcev.
https://www.facebook.com/Velalonga.Venezia?fref=nf
http://www.saily.it/it/video/velalonga- ... lle-derive
Edit: dodal nekaj o poti tja, tudi za vtis o vremenu.