Dosedanja konfiguracija jadrnice in kaj je to pomenilo
- Dosedaj je jadrnica imela glavno jadro na eno krajšavo (precej starejša jadra drugega izdelovalca na dve krajšavi), rol flok in poševnik za genaker.
Zadnji kroj genakerja je bil tako plosko ukrojen, da je učinkoval bolj kot velika genova, tako da ni bil optimalen za plovbo niz veter, šel pa je morda le deset stopinj manj ostro v veter kot rol flok.
Prejšnji genakerji so bili precej globlji in učinkovitejši za z vetrom, tako da je menjava jadra na tekmi bila smotrna, zdaj s ploskimi pa večkrat ni bila, ker si ob menjavi izgubil toliko, kolikor si pridobil z boljšim kotom v veter po menjavi - ali izgubil celo več.
Prejšnja jadra so bila iz tkanine, ki se skoraj ni mečkala. Zadnja in predzadnja jadra pa so iz bolj toge tkanine, na kateri pa je vsaka zmečkanina trajna (če bi se dalo zlikati... ). Rol flok iz take tkanine, ki ga nekdo samo enkrat zvije narobe, je aerodinamično čisto 'invaliden'.
Na tekmah je tako nastal problem, da je znalo biti skoraj enako pomembno, kako pomečkan je flok na jadrnici, ki jo dobiš, kot kako dobro jadraš. Da bi se možnosti na tekmi bolj izenačile - mini-12 na Bohinjskem jezeru skušajo biti monotip - je bilo poskušanih več možnosti, med drugim žrebanje jadrnic in podobno.
Ampak boljša bi bila rešitev, ki bi dejansko naredila jadrnice spet bolj enakovredne.
- Namesto rol floka se uvede navadni, nataknjen na prvo pripono. Te bi idealno želeli hraniti obešene, ali pa vseh jadrnic drugo na drugem in zvite v rolo, tako da se pri shranjevanju ne bi mogli mečkati.
Prej so bili floki tudi različnih generacij, kot je kdaj kateri dotrajal in bil zamenjan - in kot se je dejansko pokazalo, tudi ne ravno istih mer in krojev. Tokrat naj bi bila vsa serija narejena hkrati in tako, da bi dejansko bili enaki (znotraj odstopanj, ki bi smela biti le majhna).
Za dvig takega floka - po potrebi z malo prilagoditve - se uporabi dvižnica, ki je bila doslej dvižnica genakerja, genaker in poševnik pa gresta iz uporabe (jaz jih bom pogrešal).
- Lep sprednji rob omogoča plovbo opazno ostreje v veter, ne pa nujno hitreje od ne-zmečkanega rol-floka.
Marko Krebelj - zelo dober na Mini-12 - bi bil pri regati drugi, ne pa prvi z naskokom, če bi plul v konkurenci. Če bi ostali imeli tudi genakerje in torej večjo površino jader za plovbo z vetrom, bi morda bilo 'bojno polje' še bolj izenačeno.
Torej ta sprememba ne pomeni nujno večjih povprečnih hitrosti in boljših jadralnih lastnosti, pomeni pa - ko bodo tako opremljene vse - bolj enake možnosti, saj ne boš 'hendikepiran' s hudo pomečkanim flokom, ki ne gre v veter ali ne gre ob šibkem vetru...
- Mini-12 z rol flokom je bila odlična za učenje, saj je bilo ob hitrem velikem povečanju hitrosti vetra mogoče zapovedati tečajnikom, naj zrolajo sprednje jadro in popustite škoto glavnega, in potem tega skrajšajo (kar se prej uvadi).
Kako bi šel podoben manever zdaj, če namesto zrolaš le spustiš sprednje jadro, ki je iz tako toge tkanine, da bo verjetno le napol spuščen, in kako se bo obnašala jadrnica pri poskusu krajšanja jadra tedaj (kljub boljšemu načinu za krajšanje, ki se tudi uvaja), je treba še preizkusiti.
Do tedaj je - precejšnja - odgovornost tistega, ki uči, da pravočasno predvidi - ne, da se šele odzove nanj - nenadno povečanje hitrosti vetra in že pred izplutjem na tak dan doseže, da bodo njegovo zahtevo po krajšanju glavnega jadra v hipu ubogali vsi tečajniki, čeprav še ne bo videti nobenega razloga za to. To pa po mojih izkušnjah ni prav lahka naloga.
Bohinjsko jezero ima namreč včasih precej podobnosti z Velebitskim kanalom, to je, da veter včasih obrne in naglo pojača enako, kot včasih izjemno nenadno potegne burja v Velebitskem kanalu. Nekoč so bile na klubski strani fotografije, kako je v pol minute potegnilo tako, da se od našega plavajočega pomola do čolnarne in gostišča na nasprotni obali zaradi pršca sploh ni več videlo. Koliko je takrat potegnilo, ni nihče meril. Ko sem (s starim jadrom z dvema krajšavama na drugi) jadral pri vetru, ki sem ga ob v sunkih cenil na 65+ km/h oziroma 30+ vozlov, ni bilo takega pršca, tako da je morala biti hitrost vetra tedaj opazno večja.
Take nenadne spremembe so sicer izjema, in praviloma se da zelo veliko predvideti (o tem se da tudi kaj napisati) - ampak to vseeno pomeni, da bo treba posvetiti več pozornosti kot doslej vremenu; tako bo ostalo malo manj proste pozornosti za učenca ali učence - kar meni ni ravno drago.
Torej, obnašanje v močnem vetru, krajšanje glavnega jadra, če te zajame in podobno bo še treba stestirati, preden bomo sploh lahko spet uporabljali te barke za učenje, kako v res močan veter.
Podobno je pri pristajanju pri močnem vetru. Doslej si jih usmeril k pomolu v smeri blizu proti vetru in potem rekel, naj zrolajo sprednje jadro in popustijo glavnega ter še zavijejo v veter, pa se je jadrnica skoraj ustavila ob pomolu. Če pa je razvito tudi sprednje jadro - zlasti če je kaka škotina 'zaklamfana', lahko sunek vetra iz druge smeri (kakršnih v Bohinju ne manjka) jadrnico zavrti iz smeri in pospeši na začetniku čisto nepredvidljiv način. To upoštevati ne bo enostavno - in tudi to bom moral tudi še precej testirati.
In seveda ne bo mogoče več učiti se občutka, za kdaj je OK genaker, kaj se zgodi, če ga ne pospraviš ob premočnem vetru, kako se občuti nekontrolirana izguba smeri (straorcada v veter ali strapojada od vetra), ne da bi tvegal več, kot da te do popka zalije... To bom pogrešal.