Tale gelcoat je precej krat omenjen. Od popravil tega, do 3% trdilca pri novem nanosu, kam se prvotno polaga v industrijski proizvodnji in še pa še.
Mi lahko kdo objasni, zakaj se ga sploh uporablja in pri samogradnji (les-poliester), kako se ga uporablja. Kateri je prvi nanos na poliester, kateri drugi itd. Do sedaj še je samo Nemo opisal zaporedje nanosov, ampak brez gelcoata. Ima tale stvar sploh kaki namen , recimo zaščita spodnjih slojev barve, ali pa ima samo vlogo "šminke", tako da je površina kot ogledalo. To mi je jasno, da bolj gladka je površina manj je trenja v vodi in s tem pogojena manjša poraba goriva. Ampak to, po mojem, pride v poštev samo pri hitrih gliserjih, kateri so dosti v pogonu. Drugače je prihranek goriva zanemarljiv. Pa seveda pri regatnih jadrnicah, mi je jasno . Prosim pa za zgornje odgovore, ker sem pred fazo prvega nanosa.
LP
GELCOAT- namembnost
Moderatorji: moderator2, cibro, Marchi, moderator
Na modernih regatnih jadrnicah iz karbona ni gelcoat ampak navadna barva, ponavadi kar Awlgrip.
Da pa se gelcoat na veliko uporablja je verjetno več razlogov:
- je estetsko lep
- nanos je debel okrog milimetra, kar omogoča brušenje manjših odrgnin in potem poliranje
- v vsakem primeru so popravila relativno enostavna in vedno nevidna
- je dobro UV obstojen
- skoraj 100% odporen na vodo in tako ščiti poliester, ki ni
- nanaša se v kalup in ne kasneje, kar je precej enostavneje
- ni bojazni, da bi se barva luščila
- enostavno se nanese tudi na protizdrsne dele (raster)
No vrjetno je še mnogo tega, za kar pa je težko biti pameten. Vsak pač vidi svoje koristi...
LP
Da pa se gelcoat na veliko uporablja je verjetno več razlogov:
- je estetsko lep
- nanos je debel okrog milimetra, kar omogoča brušenje manjših odrgnin in potem poliranje
- v vsakem primeru so popravila relativno enostavna in vedno nevidna
- je dobro UV obstojen
- skoraj 100% odporen na vodo in tako ščiti poliester, ki ni
- nanaša se v kalup in ne kasneje, kar je precej enostavneje
- ni bojazni, da bi se barva luščila
- enostavno se nanese tudi na protizdrsne dele (raster)
No vrjetno je še mnogo tega, za kar pa je težko biti pameten. Vsak pač vidi svoje koristi...
LP
Nisem strokovnjak za obnovo bark, vendar gelcoat je v prvi vrsti namenjen nanašanju v kalup in šele nato nanašanju slojev poliestra. No obstajajo tudi taki, ki se nanašajo kasneje, vendar se to uporablja bolj za popravila in pa mogoče kakšen del, ki se ga dodatno izdela. V tvojem primeru je pomoje bolje, da sploh ne daješ gelcoata ampak samo neko dobro epoxi barvo. Če boš nanašal gelcoat, boš moral celotno površino na koncu brusiti in polirati... Barva proti obrastu (antifouling) pa se nanaša čisto na koncu preko gelcoata ali pač neke druge epoxi barve. Najprej mora biti trup v celoti obdelan enako, nima popolnoma nič veze ali je nadvodni ali podvodni del...
LP
LP
admin napisal/-a:Na modernih regatnih jadrnicah iz karbona ni gelcoat ampak navadna barva, ponavadi kar Awlgrip.
Da pa se gelcoat na veliko uporablja je verjetno več razlogov:
- skoraj 100% odporen na vodo in tako ščiti poliester, ki ni
LP
S tem se ne strinjam in te osmoza lahko demantira. Skoraj pomeni da ni otporen na vodo.
Zato se maze epoxy antiosmotska barva na podvodni del, da bi naredila vodootpornost.
Informacije o aplikaciji venzianija:
http://www.kalina-ri.hr/?idc=69&id=494
Ja ja, vsi vemo za osmozo, zato pa piše skoraj 100% odporen...
To ni bilo mišljeno za podvodni del ampak na splošno. Je pa tudi res, da so sodobni (beri dragi) gelcoati doterani do te mere, da zelo zelo dobro ščitijo pred osmozo, seveda pa ne škodi epoxi premaz podvodnega dela. No zoper osmozo je tudi vinilesterska plast takoj na gelcoat v kalupu, vendar to ni stvar debate v tej temi.
O osmozi smo že veliko pisali tudi tukaj in nekdo je izjavil nekaj v stilu, da do osmoze pride, če o tem preveč govoriš... Se zelo zelo strinjam. Tole z osmozo zelo meji na američane in njihovo obsedenost z bencinskimi parami v motornem prostoru...
Pa še nekaj sempozabil v prejšnjem prispevku. Če se gelcoat nanaša naknadno, kot v tvojem primeru atilone, potem se v njem raztopi tudi nekaj voska. Tako se omogoči boljše brušenje in poliranje, poleg tega pa delno prepreči poroznost (luknjičavost) površine zaradi preveč prisotnega zraka... Gelcoat ljubi kalup na katerega se prime in tako ustvarja gladko površino, na zraku pa tega žal ni možno doseči.
LP
To ni bilo mišljeno za podvodni del ampak na splošno. Je pa tudi res, da so sodobni (beri dragi) gelcoati doterani do te mere, da zelo zelo dobro ščitijo pred osmozo, seveda pa ne škodi epoxi premaz podvodnega dela. No zoper osmozo je tudi vinilesterska plast takoj na gelcoat v kalupu, vendar to ni stvar debate v tej temi.
O osmozi smo že veliko pisali tudi tukaj in nekdo je izjavil nekaj v stilu, da do osmoze pride, če o tem preveč govoriš... Se zelo zelo strinjam. Tole z osmozo zelo meji na američane in njihovo obsedenost z bencinskimi parami v motornem prostoru...
Pa še nekaj sempozabil v prejšnjem prispevku. Če se gelcoat nanaša naknadno, kot v tvojem primeru atilone, potem se v njem raztopi tudi nekaj voska. Tako se omogoči boljše brušenje in poliranje, poleg tega pa delno prepreči poroznost (luknjičavost) površine zaradi preveč prisotnega zraka... Gelcoat ljubi kalup na katerega se prime in tako ustvarja gladko površino, na zraku pa tega žal ni možno doseči.
LP
-
dobra_vila
- Kapitan bojne ladje
- Prispevkov: 137
- Pridružen: Pe Mar 07, 2008 12:54
- Kraj: Ljubljana
Gel coat se nanaša samo v kalup, kateri je predhodno namazan in spoliran z ločilnim sredstvom kot je npr. Formula 5 (Formula five - izgleda kot trša parket pasta, imeli so jo v Colorju). Torej - najprej naneseš na kalup gelcoat, na gelcoat pa naslednji sloj mate natopljene z poliestrsko smolo, nato rowing natopljen z poliestrsko smolo, nato spet mato, nato rowing itd, pač kolikor debel in močan laminat potrebuješ. Debelina laminata je približno 0.12 mm za 100 gr rowing in 0.25 mm za 100 gr mato. Torej, če daš en sloj 500 gr mate dobiš debelino 5 x 0.25 mm = 1.25 mm debel laminat. Pri laminiranju poizkusiš doseči čimboljše razmerje tkanina/smola. Večje razmerje, močnejši laminat.
Gel coat se prvenstveno uporablja pri izdelavi novih laminatov, kjer služi za površinsko zaščito in gladek izgled. Gel coat se na zraku nikoli ne posuši, ravno zaradi tega da nudi boljši oprijem naslednjemu sloju laminata.
Slišal sem tudi za gel coate, ki se lahko nanašajo na površino in se na zraku tudi strdijo. Ti so namenjeni popravljanju poškodovane površine, vendar pa jaz za tak gel coat ne vem. Ti imajo nek poseben dodatek, ki ga jaz ne poznam. V glavnem, pred nanosom gel coata (če ga že imaš), se raje prepričaj, ali se na zraku strdi (in to normalno, v nekaj urah). Če ne, potem se ti na trupu ne bo nikoli strdil.
Za manjša popravila pod vodno linijo raje uporabi Hempadur (epoxi kit), nato čez kar par slojev epoxi light primerja (razkošno več je -bolje je), na te sloje pa antivegetativno barvo.
Če imaš osmozo, je to malo več dela. izbrusiti vse kraterje, oprati sčisto vodo, barko pustiti pokrito pol leta na burji (na suhem seveda), nato pa spet hempadur light primerje in pa še Gelshield (HempeL).
Na bokih lahko kitaš tudi z poliestrskim kitom, vendar bi jaz osebno raje vze Hempadur , nato spet light primer nato pa čez Poli ali Polibest (Hempel).
Zdi se, kot da sem zastopnik za Hempel, vendar so te barve res v redu in je z njimi otročje lahko delati v skoraj vseh pogojih. Colorjeve barve (da malo pošinfam) so preveč laboratorijske. Če je kaj narobe, so se vedno zgovarjali da nisem delal v primernih (laboratorijskih) pogojih.
Dobra vila
Gel coat se prvenstveno uporablja pri izdelavi novih laminatov, kjer služi za površinsko zaščito in gladek izgled. Gel coat se na zraku nikoli ne posuši, ravno zaradi tega da nudi boljši oprijem naslednjemu sloju laminata.
Slišal sem tudi za gel coate, ki se lahko nanašajo na površino in se na zraku tudi strdijo. Ti so namenjeni popravljanju poškodovane površine, vendar pa jaz za tak gel coat ne vem. Ti imajo nek poseben dodatek, ki ga jaz ne poznam. V glavnem, pred nanosom gel coata (če ga že imaš), se raje prepričaj, ali se na zraku strdi (in to normalno, v nekaj urah). Če ne, potem se ti na trupu ne bo nikoli strdil.
Za manjša popravila pod vodno linijo raje uporabi Hempadur (epoxi kit), nato čez kar par slojev epoxi light primerja (razkošno več je -bolje je), na te sloje pa antivegetativno barvo.
Če imaš osmozo, je to malo več dela. izbrusiti vse kraterje, oprati sčisto vodo, barko pustiti pokrito pol leta na burji (na suhem seveda), nato pa spet hempadur light primerje in pa še Gelshield (HempeL).
Na bokih lahko kitaš tudi z poliestrskim kitom, vendar bi jaz osebno raje vze Hempadur , nato spet light primer nato pa čez Poli ali Polibest (Hempel).
Zdi se, kot da sem zastopnik za Hempel, vendar so te barve res v redu in je z njimi otročje lahko delati v skoraj vseh pogojih. Colorjeve barve (da malo pošinfam) so preveč laboratorijske. Če je kaj narobe, so se vedno zgovarjali da nisem delal v primernih (laboratorijskih) pogojih.
Dobra vila
Dobra vila!
Moja barka je novogradnja (samogradnja). V osnovi je narejena iz macesnovih letvic, zaradi oblike, katera ni oglata ampak bolj okrogla. Na les sem dal tri plasti ojačanega poliestra. Pobrušena je in pripravljena na barvanje. Če sem prav razumel tebe, dam pod VL epoxi light primer.Je ta primer tudi proti osmozi, katerega opisuje Opus ? In z tem primerjem prebarvam celo barko, potem na podvodni del pride antifouling, zgoraj , na boke pa poli ali poli best. Osmoze ni , za to odpade barvanje z hempadur light primer in gelshild. Poli best pa je pokrivna, torej zaden nanos ? Če sem te dobro razumel, vrsta barve , zaporedje nanašanja, mi prosim odgovori, da grem v trgovino. Rad bi čimprej obrnil barko in začel z vgradnjami.
Zaenkrat hvala!
LP
Moja barka je novogradnja (samogradnja). V osnovi je narejena iz macesnovih letvic, zaradi oblike, katera ni oglata ampak bolj okrogla. Na les sem dal tri plasti ojačanega poliestra. Pobrušena je in pripravljena na barvanje. Če sem prav razumel tebe, dam pod VL epoxi light primer.Je ta primer tudi proti osmozi, katerega opisuje Opus ? In z tem primerjem prebarvam celo barko, potem na podvodni del pride antifouling, zgoraj , na boke pa poli ali poli best. Osmoze ni , za to odpade barvanje z hempadur light primer in gelshild. Poli best pa je pokrivna, torej zaden nanos ? Če sem te dobro razumel, vrsta barve , zaporedje nanašanja, mi prosim odgovori, da grem v trgovino. Rad bi čimprej obrnil barko in začel z vgradnjami.
Zaenkrat hvala!
LP
antilone jast sem svojo barko pobarval z gelcoatom kateremu sem dodal segreti parafin in naredil dva do tri nanose vse skupaj debeline cca 2-3 milimetre.za 10m dolžine sem porabil 2 hobuka .ko se je vse skupaj strdilo sem zadevo obrusil.nadvodnji del sem polakiral z prajmerjem za oprijem barve nato pa še z barvo 5x.podvodni del pa bom premazal z prajmerjem za antiosmozo in oprijem antifavlinga nato pa še antifavling.kar pa se tiče gelcoata pa je to čisto vredu zadeva samo z njim je treba znati delati.vsak se strdi če imaš pravilen postopek.
-
dobra_vila
- Kapitan bojne ladje
- Prispevkov: 137
- Pridružen: Pe Mar 07, 2008 12:54
- Kraj: Ljubljana
Atilone, to z gel coatom kakor dela pale mi ni jasno. Najboljše (če misliš uporabljati gel coat), da ti pale pove točno kateri gel coat je to in kako se z njim dela in da ga potem sam preizkusiš na testni površini, da ne boš imel kasneje problemov. Hemplov light primer NI zaščita proti osmozi, pomaga pa. Služi za boljši oprijem in utrdi površino. Če daš 5 - 6 slojev light primerja pod vodno linijo bo to kar zadostovalo. (govorimo o Hempel epoxi light primerju). Na teh 5-6 slojev light primerja nato daš 2 - 3 roke antiveg. barve.
Med nanosi primerja ne čakaj predolgo, ker boš potem moral brusiti. Na bokih ravno tako light primer 2 roki nato pa Poli best 2 roki. V navodilih se drži časov med premazi.
Malo se mi zdi problematično, ker si šel čez les z poliestrsko smolo. Poliestrska smola se namreč ne oprime lesa tako dobro kot epoksidna smola.
Sčasoma se ti lahko zgodi ( ni pa nujno, če si dobro naredil), da ti bo sloj plastike odstopil od lesa, spodaj pa boš imel vlago. Kot pravim, ni nujno.
Tudi sam sem delal jadrnico in sicer po WEST sistemu - na kratko: na začasna rebra se diagonalno polagajo trakovi mahagonija ali mahag. VP debeline 3 mm, lepijo se z zgoščeno epoksi smolo. Te trakove sproti krojimo (kot bi z trakovi oblačil žogo). Drugi sloj gre pravokotno na prvega, nato pa še tretji sloj, ki je paralelen z prvim a premaknjen. Nato sem na zunanjo in notranjo stran dal 3 x po 130 gr epoksi rowing. Tako dobimo kvaliteten sendvič, ki je na vodo inerten (epoksi ne pozna osmoze, les je popolnoma zaprt v epoksiju, 50 % lažja struktura kot pa poliestrski laminat).
Bom še kaj napisal, če te še kaj zanima
Dobra vila
Med nanosi primerja ne čakaj predolgo, ker boš potem moral brusiti. Na bokih ravno tako light primer 2 roki nato pa Poli best 2 roki. V navodilih se drži časov med premazi.
Malo se mi zdi problematično, ker si šel čez les z poliestrsko smolo. Poliestrska smola se namreč ne oprime lesa tako dobro kot epoksidna smola.
Sčasoma se ti lahko zgodi ( ni pa nujno, če si dobro naredil), da ti bo sloj plastike odstopil od lesa, spodaj pa boš imel vlago. Kot pravim, ni nujno.
Tudi sam sem delal jadrnico in sicer po WEST sistemu - na kratko: na začasna rebra se diagonalno polagajo trakovi mahagonija ali mahag. VP debeline 3 mm, lepijo se z zgoščeno epoksi smolo. Te trakove sproti krojimo (kot bi z trakovi oblačil žogo). Drugi sloj gre pravokotno na prvega, nato pa še tretji sloj, ki je paralelen z prvim a premaknjen. Nato sem na zunanjo in notranjo stran dal 3 x po 130 gr epoksi rowing. Tako dobimo kvaliteten sendvič, ki je na vodo inerten (epoksi ne pozna osmoze, les je popolnoma zaprt v epoksiju, 50 % lažja struktura kot pa poliestrski laminat).
Bom še kaj napisal, če te še kaj zanima
Dobra vila
dobra_vila napisal/-a:Malo se mi zdi problematično, ker si šel čez les z poliestrsko smolo. Poliestrska smola se namreč ne oprime lesa tako dobro kot epoksidna smola.
Sčasoma se ti lahko zgodi ( ni pa nujno, če si dobro naredil), da ti bo sloj plastike odstopil od lesa, spodaj pa boš imel vlago. Kot pravim, ni nujno.
Dobra vila
Jaz delam eksperiment z lesom in poliesterom. Razredil sem poliestersko smolo z razredilcem in je namazal na les ker ga je upil. Po nekaj casa (precej) se je strdnilo in upam da bo OK zascita proti vodi in soncu?
Delam podnice za gumija od vodoodbojne spere.
Druga primena bo na letvice na natkabini katere so ze pojedene od sonca.
Sprejemem tudi druga premisljanja.
Pale in Dobra vila!
Sedaj že bolj vem , kje sem. Konkretni, Iz prakse vzeti nasveti so sigurno naj boljši.
Dobra vila, za oprijem poliestra na les, sem po nasvetu mojstra(sicer ne dela plovil, kombinacijo lesa in poliestra, pa ja ) uporabil, kot on imenuje, impregnacijo. To je podobno poli. smoli, le da je redkejše. Vpije se v (suhi) les in ustvari podlago za boljši oprijem naslednih nanosov ojačanega poliestra. Na Nemških forumih imajo za takšen sistem , posebni izraz. Laichentuch, kar v prevodu pomeni, mrtvaško pregrinjalo. Imaš tako zagovornike , kot nasprotnike tega. Nasprotniki , rečejo, ja , samo v primeru , če je les popolnoma suh.
Jaz sem uporabil sibirski macesen, mizarske kvalitete. Popolnoma suh pred vgradnjo. Drag kot žafran. Debelina školjke je tako 18 mm, brez poliestra. Rebra, pa sem laminiral, tako , da je vsako rebro v enem kosu. Ker sem delal rebra v zimskem času,je bil edini prostor primerne velikosti in ogrevan, dnevna soba. Si lahko mislite, kakšni komentarji so padali.
Pale, pošlji mi na ZS tel. številko. Zelo rad bi si ogledal tvoj izdelek.
Še enkrat hvala obema za konstruktivne nasvete.
LP
Sedaj že bolj vem , kje sem. Konkretni, Iz prakse vzeti nasveti so sigurno naj boljši.
Dobra vila, za oprijem poliestra na les, sem po nasvetu mojstra(sicer ne dela plovil, kombinacijo lesa in poliestra, pa ja ) uporabil, kot on imenuje, impregnacijo. To je podobno poli. smoli, le da je redkejše. Vpije se v (suhi) les in ustvari podlago za boljši oprijem naslednih nanosov ojačanega poliestra. Na Nemških forumih imajo za takšen sistem , posebni izraz. Laichentuch, kar v prevodu pomeni, mrtvaško pregrinjalo. Imaš tako zagovornike , kot nasprotnike tega. Nasprotniki , rečejo, ja , samo v primeru , če je les popolnoma suh.
Jaz sem uporabil sibirski macesen, mizarske kvalitete. Popolnoma suh pred vgradnjo. Drag kot žafran. Debelina školjke je tako 18 mm, brez poliestra. Rebra, pa sem laminiral, tako , da je vsako rebro v enem kosu. Ker sem delal rebra v zimskem času,je bil edini prostor primerne velikosti in ogrevan, dnevna soba. Si lahko mislite, kakšni komentarji so padali.
Pale, pošlji mi na ZS tel. številko. Zelo rad bi si ogledal tvoj izdelek.
Še enkrat hvala obema za konstruktivne nasvete.
LP
opus napisal/-a:dobra_vila napisal/-a:Malo se mi zdi problematično, ker si šel čez les z poliestrsko smolo. Poliestrska smola se namreč ne oprime lesa tako dobro kot epoksidna smola.
Sčasoma se ti lahko zgodi ( ni pa nujno, če si dobro naredil), da ti bo sloj plastike odstopil od lesa, spodaj pa boš imel vlago. Kot pravim, ni nujno.
Dobra vila
Jaz delam eksperiment z lesom in poliesterom. Razredil sem poliestersko smolo z razredilcem in je namazal na les ker ga je upil. Po nekaj casa (precej) se je strdnilo in upam da bo OK zascita proti vodi in soncu?
Delam podnice za gumija od vodoodbojne spere.
Druga primena bo na letvice na natkabini katere so ze pojedene od sonca.
Sprejemem tudi druga premisljanja.
Opus, si bil hitrejši v pisanju, pa nisem prej videl tvoj prispevek. Ta način tudi ni slab. Primer. Lansko leto, sem pri delu z poliestrom, vedno ko sem končal, umil valjar v acetonu. Da bi ga posušil, sem z takim mokrim valjarjem premazal vse razen avta
. Stara od sonca uničena vrata od lesene hišice, plastične plošče s katerimi je obdana, stebre od nadstrešnice. Še danes po enem letu sonca , dežja , vetra in zime, je lepo kot steklo, in ni postalo mat. Samo na morju pa je druga klima in me prav zanima tvoj poskus.
LP
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 8 gostov