damjanr napisal/-a:MT spet lupaš gluposti...
Zelo si prijazen. Kaže, da Imaš pogojni refleks (in to napišeš več ali manj čim jaz kaj napišem)... Žal to tvoje mnenje nima veliko zveze s tem, kar sem napisal tokrat.
Prejšnja moja dva prispevka v temi sta bila celo kratka
Če bi ti napisal, da bi jaz lahko videl iz zgornje slike, da je ogrodje za togost dna lupine iz zalaminiranih lesenih letev (kar je našel in na kar je čisto prijazno opozoril AEgir), bi se jaz strinjal, da sem to spregledal in torej 'lupam gluposti'.
Tako pa si ti v temi zgoraj napisal nekaj malo premalo premišljenih...
Zgoraj v začetku teme sem v obeh prispevkih napisal, da ni dovolj podatkov - in zato je bilo moje ugibanje o tem, da se nadomešča nenosilni material, torej pena. V takem primeru bi natezno trdnost v izvirni konstrukciji - če je bila stekloplastična - dajala steklena vlakna.
Slika me je spomnila tudi na strukturo pod podom večje jadrnice (mislim da sem brskal pod podom ene Bavaria 38 ), kjer so zaradi sile na trup zaradi vpetja kobilice, pripon jambora in podobnega precej drugačne, kot pri motornem plovilu. Pri taki domnevi je bilo moje vprašanje o možni oslabitvi strukture zaradi toliko izvrtin v isti ravnini skozi niti laminata popolnoma smotrno - in ne 'glupost'.
Zdaj kaže, da postopek na tisti sliki sliki skuša z vbrizgavanjem epoksija odpraviti posledice tega, da je del lesa zgnil, ne da bi odstranili in nadomestili zgnili ali nagniti les. Namesto tega bi, če se le da, tudi jaz odstranil zgnilo in nagnito in nalaminiral novo leseno učvrstitev trupa, enako kot si predlagal ti.
damjanr napisal/-a:...
Sikomin ova je prav za navtiko. S tako peno se polnijo listi krmil, kraki veternih elektrarn, kompozitna krmila za barke...
...
Z besedo 'zaprtocelični purpen' nisem imel v mislih gradbeniške PU pene s tem imenom, ampak na splošno ekspandirajočo peno z zaprtimi celicami. Ti pa si bil podobno površen pri pisanju, kar oteži delo googlu: izdelovalec, ki si ga imel (verjetno) v mislih, je Sicomin in ne sikomin.
O okvari krmila - in lista krmila - in kako je bilo to popravljano in popravljeno, bom o priliki pisal drugje.
damjanr napisal/-a:Stekloplastika ima natezno trdnost zaradi steklenih niti v njej
Stekloplastika nima nobene uporabne natezne trdnosti. Za to se uporablja karbon, ki ima pri istem preseku cca 7x večjo natezno trdnost kot jeklo.
Bratec, tu pa so 'gluposti'. V stekloplastičnih trupih plovil so po definiciji steklena vlakna. 7x večja natezna trdnost karbona kot pri jeklu ti za stekloplastiko, če v njej ni karbonskih vlaken, nič ne pomaga.
V vsakem kompozitu niti skrbijo za natezno trdnost. V železobetonu taka ali drugačna armatura v betonu, v lesu celulozna vlakna v ligninu, mislim da tudi proteini v tvojem vezivu (kite in podobno - moram malo obnoviti, kar sem pozabil...) - in tako naprej. V glavnem, nič hudo novega pod soncem.
Jasno, kot to, da je 1+1=2 (kadar pač je). Temu, da mi je to iz tega in ono iz prejšnjega odstavka jasno, ti sicer praviš teorija...
Kompozit s karbonskimi nitmi ima vlakna z večjo natezno trdnostjo, kot jih steklena, a poleg cene so razlike tudi v uporabnih lastnostih in s tem namembnosti. Karbonski laminat je mnogo bolj tog in bolje drži obliko pod obremenitvijo (kjer to rabiš), a se pri preobremenitvah niti pretrgajo, ko se pri stekloplastiki trup že davno opazno deformira, a je ta deformacija precej časa elastična (po prenehanju obremenitve povrnljiva). Izdelek iz kompozita s karbonskimi vlakni je do določenih sil pri istih presekih niti (in masi) trdnejši in se manj deformira, a to, da je manj elastičen običajno pomeni, da je bolj krhek.
Poleg tega so poti pri ublažitvah sunkov pri togih rečeh krajše, s tem pa pospeški ali pojemki in s tem sile večje ( bolj ko je togo, večje so slie; pot proti nič, sile proti neskončno).
Za običajno plovilo - kjer je trajnost pomembnejša od izida na nekaj tekmah - je skrajna togost morda zaželjena le za nekatere dele (za katere bi imel jaz pogojni refleks, da jih je treba elastično vpeti, da kaj drugega požre sunke). Tako je za trup na valovih poi moje bolje, če je del malce masivnejši ('težji') in so so deformacije ob preobremenitvah lahko nekoliko večje, a elastične.
Pa ne samo trup... Ne vem, če veš - tudi na forumu mislim da smo že omenili - kaj je en največjih problemov karbonskih jambornih pripon najbolj 'našpičenih' jadrnic? Utrujenost materiala: ko pride čas, pride do porušitve - brez do takrat, ko sem to zadnjič gledal, zaznavnega poprejšnjega svarila.
Jaz o tem zdaj ne utegnem znova brati - evo ti Google fatigue in carbon composites - ampak če boš hotel razumeti najdeno, boš moral razumeti tudi nekaj 'teoretičnih' izrazov.
damjanr napisal/-a:Tudi, ko prostor v profilu zapolniš s peno, nisi z ničemer nadomestil teh niti.
Lukenj je absolutno preveč, se strinjam, vendar ko prostor zapolniš, si naredil sendvič konstrukcijo.
V Samson Kamnik se dobi to peno pod imenom Solida.
Evo tolko na kratko, l.p.
Da bi dobil sendvič konstrukcijo tako, da med dve poliestrski steni vbrizgaš peno - pa čeprav zaprtocelično? Zanimivo... morda tudi mogoče s Sicomin-om ali čim podobnim. Če bo prilika, bom poskusil narediti na ta način kaj, kar bo moralo prenesti tudi znatne sunkovite obremenitve.
Ampak Solida ? Skupaj s takim omenjanjem sendvič konstrukcije?
damjanr napisal/-a:Vijakov seveda ne bi prijela, to je primerno zgolj kot polnilo. Če je nosilec gnil, bi ga jaz izrezal, pa z novim nadomestil. Samo ko vlaminiran nosilec zgnije, je problem tudi še kje drugje...
Ne gre za to, ali Solida prime na vijake, gre za to, da si jo omenil za za sendvič konstrukijo. Ni sendvič konstrukcije, če ni dovolj dobrega spoja sredice z naslednjo plastjo, Solida pa ne prime dobro na poliester, pa še zdrobi se sčasoma.
Kako bi rekel ti, če bi to tvoje tokrat napisal jaz?