Jaz sem sicer se odzval na nekaj v enem prejšnjih prispevkov, ampak tisto objavim za temle.
Tole je še naprej zanimivo (In tudi nežaljivo in argumentirano tudi, ko se ne strinjata).
mM, po mojem o temle s primernostjo z membransko črpalko nimaš čisto prav - vsaj ne, kot sem jaz dobil vtis iz napisanega - da pač brez posebnega pomisleka ne zmore visokih tlakov in velikih pretokov. Uporabljati izraz 'membranska črpalka' na tak način ima podobne šibke plati kot katerakoli uporaba stereotipa (vse ženske so... vsi Črnogorci so... itn.). kr3mn1 pozna omejitve najbolj običajnih, a pozna in uporablja tudi take manj običajne, ki razvijajo visok tlak, in pozna tudi neželene posledice uporabe izrazov po stereotipnem pomenu v tehniki, projektiranju, inovacijah in podobnem.
Membranska črpalka lahko nekomu pomeni princip, večini pa (domnevam?) le najbolj pogosto izvedbo naprave, in po mojem si tudi ti vsaj v začetku imel v mislih ta drugi pomen.
Običajne membranske črpalke so res za razmeroma majhne pretoke in razmeroma majhne tlake,
zato večina meni da so mogoče samo take, vendar so membrane (in ostalo) lahko tudi iz drugih materialov, ki zdržijo več in princip v bistvu omogoča - kot je zapisal kr3mn1 - precej poljubno visoke tlake in pretoke -
omejitev je v materialih itn., ne v principu.
Digitalno krmarjene pikolitrske črpalke (njih razvoj je dobil zagon z uvedbo ink-jet tiskalnikov, in potem je šlo dalje) lahko gledaš kot eno od teh različic membranskih črpalk, in so že tedaj bile uporabljane še na mnogo drugih (zame med leti 1990 in 2000 zanimivih) področjih, med katerimi sta bili že tedaj tudi medicina in biologija. Če to doslej ni v rabi v digitalnih dozatorjih pri farmaciji, kemijski tehnologiji in tako naprej, so na tistih področjih totalni loleki (ne nujno raziskovalci in projektanti procesov, lahko investitorji). Domnevam, da se zdaj sodobnejše različice uporabljajo za nanašanje plasti pri izdelavi čipov po nekaj atomov ali molekul naenkrat - ampak se v zadnjih nekaj desetletjih nisem ukvarjal s tem področjem, v principu pa je to malo drugačna uporaba principov, razvitih za tiskanje na papir, enako kot 3D tiskanje.
Pa se vrnimo na primernost za večji pretok in tlak. V principu lahko narediš polje n membranskih črpalk za poljuben pretok in poljuben tlak.
Princip je popolnoma enak vzporedni in zaporedni vezavi v elektriki - in tudi izračuni so v principu zelo podobni, čeprav je v podrobnostih precej razlik (fizika kaosa v tekočinah in v elektromagnetnih poljih še nista konvergirali in mislim da še ni jasno, če sploh lahko) .
Čisto drugo vprašanje je, ali taka rešitev ustreza vsem parametrom (recimo toleranca na nečistoče ali agresivnost česa, kar se črpa) in čisto tretje, ali - oziroma kdaj in kje - je optimalna.
Podobno kot za membranske velja za (vsaj vse meni znane) druge tipe črpalk. Gremo lahko od običajnih, kot so batne in turbinske, do precej neobičajno eksotičnih, ki so pa po principu in/ali končnem učinku še vedno črpalke - kot je recimo
Maxwell-ov demon (ni prvi zadetek v seznamu), kjer mislim da so na koncu izmerili neko majhno količino energije, ki jo 'demon' porabi za presojo, ali odpreti prehod delcu ali ne).
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...