Slovensko in drugo pomorsko izrazoslovje

Zbirka razlag tehničnih pojmov, fizike, enačbe, pretvorbe enot

Moderatorji: moderator, moderator2

Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5586
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 22:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Ne Mar 27, 2016 15:49

entrenous71 napisal/-a:Odlična tema, narodotvorna, če želimo biti 'pomorski narod', sploh ker nisem zasledil kakšne leksikografsko urejenega pomorskega besednjaka v slovenščini (ali pa je, pa ga ne poznam?).

Morda kdo ve, kako poimenujemo po naše različne tradicionalne tipe jader (bermudian, gaff, gunter ipd)?
Nekateri 'uradni' slovenski navtični izrazi se mi ne zde taki, da bi se zlahka prijeli, za druge se mi pa zdi, da bi se lahko.
V bližnji prihodnosti se upokojim in potem upam da bom naslednjo zimo malo bolj reden gost v pomorskem muzeju, pa bom tam povprašal za vire (poleg tega, kar sem tu že naštel). .

Sicer je TZS nekoč izdala odlično v Slovenščino preveden Jadralski priročnik Halsey-a C. Herreshoffa - in to moram tudi spet prebrati, ker se precej izrazov, ki so se mi zdeli dobri, zdaj ne spomnim.

Polanc mislim da jo je nekoč imenoval jadralska biblija...
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5586
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 22:30
Kraj: Ljubljana

Re: Slovensko in drugo pomorsko izrazoslovje

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Sr Jun 06, 2018 12:04

Slovar slovenskih navtičnih izrazov bom še iskal, ko utegnem.

Vem, da je bilo neko delo o pomorskem besedišču slovenskih ribičev okrog Trsta, nameravam pa stopiti v stik tako z sodelavci pomorskega muzeja kot s slavisti s FF UNI LJ.

Če bo po sreči, bo lahko to tematiko dobil/vzel za diplomsk/magistrsko/doktorsko nalogo kateri od študentov, če mi uspe, da primerno predstavi to kot zanimiv in hkrati za tako nalogo primerno obvladljiv problem.

Dobiti moram kak izvod prevoda Halseyeve enciklopedije (mislim da se je tako nekako imenovala, v Slo prevodu jo je izdala Tehnična založba in mislim da jo je polanc nekoč omenil kot jadralsko biblijo). V njej ima veliko predmetov, postopkov in pojavov okrog jadranja najdene odlične slovenske primerne besede.

Ampak od upokojitve dalje (prej sem bil informatik) sem bistveno redkeje v bližini računalnika kot v bližini vode in plovil in želim, da tako tudi ostane, tako da to pač bo ko bo.
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5586
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 22:30
Kraj: Ljubljana

Elisa ali propeler?

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Sr Jun 06, 2018 13:14

Elisa ali propeler?

Beseda o tem, 'kaj je bolj prav', je stekla v temi na povezavi tukaj in mnenja so bila različna.

Ne vem, kaj piše v slovarju slovenskega knjižnega jezika (ali šteje katerega od izrazov za zastarelega ali kaj podobnega), ampak vsebinsko sta pravilna oba izraza.

kr3mn1 je izvor za propeler sledil v angleški jezik tule do poganjalčka in Marcel Mastnak do poganjala, jaz pa oba izraza še nekoliko bolj nazaj v čas.

Propeler
    Beseda izvira iz latinščine, iz sestavljenega glagola pro-pello, ki zdaj običajno pomeni ženem naprej, poganjam naprej.

    Od kod je predpona pro- (naprej- ) prišla v latinščino, tokrat nisem preverjal, 'diši' mi pa po indoevropskem izvoru. Primeri na primer
    • pro-cedo: stopam naprej, napredujem... od koder izhaja proces kot postopek, procesor kot nekdo ali nekaj, kar izvaja postopek itd.
    • pro-gredior (glagolski del je posebnež) - grem naprej, napredujem; od tod progres za napredek; nasprotno je re-gredior nazadujem, umikam se, in od tod regresija, regresijska krivulja...

    Glagol pello po (dobrem) slovarju na povezavi pomeni (jaz sem dodal po svojem občutku ustrezne slovenske izraze)
    to beat . . . biti (tako v smislu bitka kot v smislu udarjati, utripati - srce)
    to hit . . . . udariti
    to slap . . . udariti tako, da ploskne
    to thrust . . suniti, potisniti, suvati, potiskati
    to bump . . .zadeti se v nekoga ali nekaj, zadevati se v nekoga ali nekaj

    Večina teh angleških izrazov je videti onomatopoetskega izvora (posnemajo zvok pri dogajanju, ki ga poimenujejo).

    V povezavi pro-pello in propeler se je prijel pomen 'thrust' - suniti, potiskati, gnati...

    S tem je podobno, kot z angleškim glagolom 'drive', ki je do motornega pogona pomenil poganjanje vprege, ki je kaj vlekla, in tudi pri 'pello' kot pri 'drive' se je vprego je suvalo, drezalo, vleklo in tako naprej, da je potem vprega vlekla deblo iz gozda, plug ali kaj drugega, recimo voz.

    Zdaj pa - kot pri propelerju v pomenu gonilo, kot tudi 'drive' v angleščini - večini pomeni voziti ali pa gnati (recimo strojni element - zobati jermen ali veriga ali gred... - žene ali poganja odmično gred, kolesa ali propeler), kot samostalnik pa npr. gonilo ipd. Naslednji razvoj - kar zadeva pomen besede - je na primer driver: nekoč gonjač, potem voznik motornega vozila, zdaj pa še gonilnik pri programskih, zlasti operacijskih sistemih...

    Pretekli deležnik glagola pello - udarjen, potisnjen, sunjen... - je pulsus in od tod izvira pulz za utrip srca, pulse v angleščini pa tudi za sunek sile, toka, napetosti in podobno.

    Iz iste besedne družine so v pogosti uporabi še impeler (verjetno iz in-peller, nekaj kar žene nekam noter, gonilo črpalk tekočin), re-peller ali re-pellent (nekaj kar odganja), morda pa tudi apellatio (domnevno ženem nekoga k komu, pri katerem se bom nad prignanim pritožil).

    Podvojeni l-ji so v običajni rabi v slovenščini izpuščeni; jaz pri tem tu nisem bil dosleden.

    V slovenskem jeziku je propeler kot določen del pogona pri letalih in plovilih že dolgo privzet in ustaljen.
Elisa
    Na zgornji povezavi je atilone-jevo točno, čeprav ne čisto popolno pojasnilo.
    atilone napisal/-a:Ne vem no, elisa izvira iz Italijanskega jezika Elicce ( ne vem če je pravilno napisano)in je izraz za ladijski propeler. Propeler, pa se bolj uporablja v aeronavtiki. Predhodnik današnje elise, je bil Resslov "polž"ali elisa, ker tistemu se ni moglo rečt propeler. Tako je vsaj meni znano. Seveda pa ne izključujem možnosti o mojem zmotnem razumevanju oz. razlagi.
    LP


    Nazaj do Arhimeda sledimo krivulje helicoide (o tem ali oziroma kaj je bilo pred Arhimedom na hitro nisem našel virov) in tudi površine iz te družine oblik ('arhimedova vijačnica', domnevno razvita za izčrpavanje vode iz plovil, ki jih je zalivala vodo, od tedaj dalje uporabljana kot črpalka pri namakanju, sedaj pa še vedno pri čistilnih napravah in podobnem za črpanje vode z veliko tujki).

    Tako gonilo je Jožef Ressel nataknil na gred iz parnega stroja namesto dotedaj običajnega lopatastega kolesa, nato pa se je vijačnica na osnovi poskusov hitro skrajšala v nekaj lopatic (in o tem, zakaj je tako bolje, je potem sledila tudi teorija). Iz helicoide torej izvira drugi - vsaj nekoč v različnih jezikih enako uveljavljen - izraz za napravo na osnovi te oblike, ki poganja tekočine - ali se poganja skozi tekočine (tekočine v tem smislu zajemajo tako kapljevine kot pline).
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5586
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 22:30
Kraj: Ljubljana

Izrivno plovilo, polizpodrivno plovilo, gliser...

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Sep 18, 2018 18:11

Gliser, polizpodrivno plovilo, izrivno plovilo'
    O tem, kaj je to, je že nekajkrat, tudi pred kratkim, bilo postavljeno vprašanje, nisem pa našel že objavljenega novincu v navtiki namenjenega pojasnila.

    Imamo namreč gliserje in glisiranje, izrivna plovila in izrivno (displacement) plovbo, in polizrivna (semi-displacement) plovila, pol-izpodrivne plovbe pa ne.

    Zaprosil sem za tako pojasnilo pri nekom, ki tako plovilo tudi ima in z njim plove, in ga dobil:
    Zdravo.

    Najprej je potrebno razjasniti, da polizpodrivni režim plovbe niti ne obstaja in je to zgolj marketinška poteza. Fizikalno je plovbe možna v laminarnem področju ali pa v turbulentnem. Vmesne faze ni.

    So se pa na trgu v nekem obdobju pojavila plovila, ki imajo bolj oster premec od klasičnega gliserskega in na krmi manjši V kot. Nekatera plovila imajo celo ravno krmo - npr. Leidi. Načeloma ta plovila lepše režejo vodo in gredo mehkeje v val. Negativna posledica tega pa je, da vodo odrivajo in ne usmerjajo pod trup, kar bi pomagalo pri izglisiranju. Vsa tako imenovana polizpodrivna plovila glisirajo, ampak zato porabijo nekoliko več goriva ravno zaradi zgoraj opisane oblike premca. Nekatera imajo tudi majhno kobilico, katera pa prav tako predstavlja nezanemarljiv upor z večanjem hitrosti.

    Če opišem en primer, kako se je to razvilo konkretno pri Mainship-u:
      Mainship je pred leti proizvajal počasne travlerje, ki so pluli v deplasmanskem načinu, nakar so ugotovili, da bi bilo dobro ponuditi (to je zahteval trg) tudi hitrejše travlerje, ki bi bili spodobni hitrosti tja do kakšnih 20 vozlov. Naredili so študije trupa, not nabili 400 konjevi in nastal je performance travler, kakor to imenujejo v ZDA.
    Tako na kratko opisano...

    Evo našu: Going Half Fast

    Tukaj je zadeva kar dobro in strokovno povzeta. Moje besedičenje pa ni ravno strokovno, zato naj se raje objavi ta članek.

    Zaprosil sem, da vseeno lahko objavim tudi njegovo besedilo - in z malo zadržki se je strinjal.

    Če še povzamem (napisano prej, preden sem dobil odgovor, ki je citiran zgoraj):

    Nekatere vrste plovil lahko plovejo v več načinih (režimih) plovbe; običajno so prirejena (optimirana) predvsem za tega ali onega od njih. Druge vrste plovil so namenjena za plovbo predvsem ali izključno v enem načinu. V starejšem prispevku Gliser v tej temi so pojasnjeni pomeni imen in tudi opisani trije za gliser značilni načini plovbe; iste tri načine plovbe zmore tudi polizpodrivno plovilo. Razlike pa so:
    • Izpodrivna plovila so gospodarna le v izpodrivnem načinu in praviloma ne morejo glisirati in so torej sorazmeno počasna
    • polizpodrivna plovila so opazno manj gospodarna pri izpodrivnem načinu, tudi za zglisiranje in vzdrževanje hitrosti (pri enaki skupni masi) potrebujejo opazno več moči (in imajo ustrezno večjo porabo goriva) od gliserjev, je pa plovba z njimi na izrivni način mirnejša in udobnejša kot z gliserji, tudi po bolj nemirnem morju
    • gliserji 'morejo pluti v vseh treh režimih, a so optimirani za glisiranje; praviloma (za isto skupno maso) potrebujejo manj moči za izglisiranje vzdrževanje hitrosti med glisiranjem od polizpodrivnih trupov (in imajo praviloma temu ustrezno manjšo porabo goriva na miljo), znajo pa biti manj udobni pri manjših hitrostih in bolj vzvalovanem morju tako od izpodrivnih kot od polizpodrivnih plovil.
Seveda veliko članov foruma to ve mnogo bolje od mene, samo se nihče (razen tistega, ki je dovolil objavo citata zgoraj pod pogojem, da spustim njegov 'nick') ni spravil tega napisati.

Edit: kar zadeva Čoln z kabino HERMITA
Za približno 5 m dolg in pot tono težak polizpodrivni čoln že prvi motor s seznama - Tohatsu 9,8 KM - za izrivno plovbo (na tvoji nekje do 5-6 vozlov, tj. ok. 10 km/h) mojem (več ko) zadošča. Podrobnosti o čolnu in slike so v navedku spodaj.

Kako je z viškom moči... - in porabo, če ne zglisira
V tisti temi je kasneje Sandi postavil podvprašanje - in tu se bom zdaj verjetno malo ponavljal: Ciljna hitrost - in toliko daš gasa - naj ti bo, dokler je brazda gladka, in to utegne biti okrog pol gasa pri motorju moči ok. 10 KM. Ostali del moči je rezerva, če bo kdaj treba pluti proti močnemu vetru in/ali valovom, dokler pa ni take potrebe, je pluti z več 'gasa' vedno preveč.

Če voziš z motorjem 10 KM na pol 'gasa' (in je propeler vsaj približno primeren) bo poraba približno 3-5 dcl na KM na uro, kar pri pol gasa pomeni približno 1,5-2,5 l goriva na uro; to pa je pri 5 vozlih, približno okrog pol litra na NM. Če boš plul na poln 'gas' - bo za razvijano dvakrat večjo moč tudi poraba na uro okrog okrog dvakrat toliko, torej med 3 in 5 l na uro. Ker pa bo hitrost najbrž manj ko pol vozla večja, to pomeni približno dvakrat večjo porabo na morsko miljo, torej okrog liter na NM.

Še močnejši motor - z manj ko 50 KM - po tvojem opisu prejšnjemu lastniku ni zglisiral - in dokler čoln ne bi vsaj približno zglisiral, tudi na poln 'gas' ne bi dosti hitreje kot pri 10-konjskem na pol gasa. Vse kar je več moči od tistih 5 KM, bi šlo v večje mešanje in vrtinčenje vode okrog barke, in primotorju 20 KM bi pri polnem gasu in še vedno ok. 5 vozlov lahko pričakoval okrog 2l/NM, pri motorju 30 KM okrog 3l/NM, pri motorju 40 na poln gas pri morda še malo hitreje blizu 4 l / NM... in tako naprej, vse dokler moči končno ne bo dovolj, da zglisira.

Če/ko zglisira, pa hitrost narasla za kakih 6-8 vozlov, potrebna moč za vzdrževanje te hitrosti pa padla na kaki 2/3 gasa, Pri tem bo čoln gladko šel kakih 18 vozlov, kar bo verjetno pomenilo približno 1,5 l / NM. Pri glisiranju pri polnem plinu pa zna iti 25 vozlov in porabiti znatno čez 30 l goriva na uro, ampak to bo še vedno bistveno manj od 3 l/NM ali tudi več pri močnem, a še vedno ne dovolj močnem motorju za zglisiranje, oziroma pri ritju na silo skozi vodo .
Sandimoto napisal/-a:Pozdravljeni, pred časom sem kupil čoln z kabino( POLIZPODRIVEN) in zraven dobil še motor Mariner 6 kM z kratko peto, najprej sem mislil da bo dovolj za plovbo in ribolov ob obali, ampak se je izkazalo da kratka noga ni za takšne vrste čolnov. Tako da sedaj sem se odločil kupiti nov motor z dolgo nogo + volansko upravljanje.
Sam čoln ima cca 600 kg. Motorje pa gledam sledeče:
1. Tohatsu MFS 9.8 BEPL 2.370 eur
2. Suzuki DF 15 ARL 3.130 eur
3. Tohatsu MFS 20 E EPL 3.260 eur
Prvi je občutno cenejši, ampak ne vem če bo dovolj močen za čoln, vem da z mirno vodo bo ampak me zanima za rahlo vzvalovano.
Zanima me kaj priporočate glede znamke in predvsem me zanima glede moči, ali je potrebno več ali ne. Vidim pri precej pasarah v pristanišču da imajo še močnejše motorje, ampak jih je pa še več podobnih z samo 9.9 km motorji.
Hvala za pojasnila.
prilagam še fotografije čolna.

Slika
Slika
Correct me if I am wrong, please.

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost