Slovensko in drugo pomorsko izrazoslovje

Zbirka razlag tehničnih pojmov, fizike, enačbe, pretvorbe enot

Moderatorji: moderator2, moderator

Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Slovensko in drugo pomorsko izrazoslovje

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Pe Okt 18, 2013 16:32

Slovarček pomorskih izrazov
Problemi pri objavi in urejanju tegale
  1. pri enostavno napisanem besedilu in v BBCode ni mogoče - ali pa nikakor ne najdem, kako - urediti podatkov v tabelo oziroma preglednico, brez tega pa je zlasti večjezični slovarček pomorskih izrazov neuporaben.
  2. HTML to zna, vendar jaz v njem še ne znam, in nimam časa naštudirati. Tudi še ne vem, kakšen del HTML forumov SW podpira, ne koliko bo šlo glede na naslednjo točko - bom pa poskusil, ampak ne tu.
    Do takrat bo tu v uporabi 'računalniško kamenodobna tehnologija'.
  3. 'forbidden' problem foruma (od forumovega programa dobiš to sporočilo, po vsem sodeč če objavsa vsebuje elemente, ki zahtevajo več virov (memorije? memorije v kaki tabeli?...) kot jih forum v tistem hipu ima prostih. To pomeni, da ni mogoče objaviti (ali spremeniti že objavljenih) seznamov zanimivih povezav in podobnega

Torej do nadaljnjega toliko, da česa, kar najdem, ne pozabim - in na 'kamenodobni način'

Povezave na druge vire
Izrazi:

Slovenski . . . . . . . . . . 'tradicionalni' . . . . . . . . . . . . . . vir, če je znan
škopec . . . . . . . . . . . . gambet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .zadnji pogledan Val Navtika
pripadati. . . . . . . . . . . .orcati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Navtika kapital
    zavijati ostreje v veter; praviloma je pri tem treba tudi ustrezno sploščiti (potegniti po bumu...) jadra in jih pritegneti bližje vzdolžni osi jadrnice (pritegniti škoto glavnega jadra, drsnik škote na privetrno stran...)
odpadati (od vetra) . . . pojati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Navtika kapital
    zavijati od vetra; praviloma je pri tem potrebno povečati 'trebuh' jadra (popustiti po bumu) in popustiti jadra od vzdolžne osi jadrnice (popustiti škoto glavnega jadra ali popustiti drsnik škote glavnega jadra na zavetrno stran
nehoteno zavijanje jadrnice v veter . . . štraorca - ni mi znan kratek slo izraz
nehoteno zavijanje jadrnice od vetra . . štrapoja

Pripadanje, odpadanje - vir...

Bom poiskal vir (zdi se mi, da bi moral biti Halsejev jadralski priročnik, ki ga je v Slo prevodu izdala Tehnična založba Slovenije, jezikovno pregledal Japec Jakopin in mu je Polanc rekel jadralska biblija).

Pritajitev, pritajevanje ....... Heaving To............... Vir: Mirante v temle prispevku
Dalmatinski izrazi
    Vir: ded Branka Ranića ali Ranjića iz privlake, ki je jadral s sabunarom (jadrnico za prevoz peska), največ od Privlake do Zadra. Ker je bila v pesku iz morja še vedno sol, so pesek za gradnjo postopno zamenjali z rečnim in je ta dejavnost ponehala.

    Škota za vrv za upravljanje glavnega in škotina za upravljanje prečke enako kot pri nas.
    Naš 'bum' (knjižno navtično mislim, da je deblo, ampak ga še nisem slišal v uporabi) je bia pri njih letva.

    Prečiti (obrat proti vetru ali čez veter, angl.: tack) je pri njih 'virati' (iz ital. virata),
    krožiti (obrniti z vetrom, angl.: jibe) je poja la banda.

    Glavno jadro je pa randa.

Od kod izvirajo 'tradicionalna' imena vetrov - vir: Kapitanov dnevnik, David Poljšak in Aleš Golja, samozaložba 2002 (pošlo)
Jedrnat opis lastnosti teh vetrov - Bonaparte

Še en vir - dosegljiv takoj: Navtika kapital: NASVET KRMARJU: Šola jadranja III.
Edit: žal je med tem prispevek na povezavi izginil - zato je hudo dobro, da sem tu ta del navedel - le primerne slike moram spet najti ali pa narisati.
Smeri plovbe glede na veter
Poglobimo se sedaj v različne smeri jadranja glede na veter. Na skici dve vidimo, da obstaja smer plovbe proti vetru, ki predstavlja najbolj oster kot glede na veter. Bolj proti vetru ne moremo jadrati. Ta smer se popularno imenuje orca ali ostro na veter. Predpostavimo, da jadramo na desnih uzdah ostro na veter. Če se od te smeri začnemo od vetra odmikati, kar se po jadralsko imenuje odpadanje, pridemo v področje ugodne smeri. Ko odpadamo, še bolj dosežemo smer, ki se imenuje z bočnim vetrom, nato sledi področje, ko nam veter piha približno v pol krme. To se imenuje “s pol krme” ali popularno “mezonave”. Zadnja smer je “z vetrom v krmo”. Če na tej točki še spreminjamo smer, se začnemo z jadrnico vetru spet približ evati in to imenujemo primikanje ali pripadanje. Za to je potrebno še prej prevreči jadro na drugo stran v skladu z že povedanim, da mora biti glavno jadro vedno na nasprotni strani vetra. Ta zamenjava uzd se imenuje kroženje. Sedaj že plujemo na levih uzdah. Pripadamo proti vetru in ponovno preidemo skozi vse smeri: pol krme, bočni veter, ugoden veter, ostro na veter. Ker zdaj ne moremo bolj proti vetru, naredimo manever, imenovan prečenje, in ponovno nastavimo smer ostro na veter, tokrat spet na desnih uzdah. Tako smo prišli na začetno stanje.

Slika


Starboard, port
    Pomeni: starboard -> desno glede na premec plovila, port -> levo glede na premec plovila.
    Samo 'levo' in 'desno' zna biti dvoumno, ker mnogi (večina?) to razume glede na smer, kamor so oni trenutno obrnjeni, in če gleda proti krmi, so njegova leva in desna obrnjeni obratno kot ladijski 'leva' in 'desna' glede na premec. Enako bi bilo dvoumno, če imaš za osnovo smer plovbe, saj je obrnjeno, ko ploveš nazaj (oziroma s krmo naprej). Zgodba, kako so prišli ravno do teh dveh besed je pa na povezavi zgoraj.

    Še en pogled na isto zgodbo:

Definicije periodičnega gibanja ladje - wikipedia, izvirno angleško.
    Domnevam, da bi lahko bili slovenski enakovredni:
    Translation (Linear motion) - prema gibanja
      Sway . . . . . zanos levo-desno
      Surge . . . . .zaganjanje
      Heave . . . . dviganje in spuščanje
      Slika

    Rotations - krožna gibanja
      Yaw . . . . . sukanje levo-desno po smeri
      Pitch . . . . .zibanje naprej nazaj, torej premec kvišku in navzdol...
      Roll . . . . . . zibanje levo-desno, z boka na bok
      Slika

Lege (hidrostatika)
    To sem poskusil uganiti najprej sam, potem preverjal s spodnjim virom.

    Prečno vodoravno
    - odmik od tega zaradi tovora, vodra vode... je verjetno nagib na stran (list, listing ship, listing port or starboard)
    - odmik od tega zaradi vetra (jadrnica) ali zaradi zavoja je tudi nagib na stran (heel to starboard, heel to port)
    vzdolžno vodoravno
    - odmik od tega je nagib na premec ali na krmo (trim; longitudinal tilt: bow draft, stern draft).
Še en dober, verjetno pa odličen vir definicij in pojasnil 'thenauticalsite.com' (tudi angleško)
    Kaže, da je mišljeno za profesionalce in mlade, ki bi to radi postali. Razloženo tako, da je jasno tudi laiku.

    Komaj začel, zato še ni mnenja ali priporočila.
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Sr Nov 18, 2015 12:10, skupaj popravljeno 9 krat.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Monštrin

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Ne Jan 05, 2014 12:57

Monštrin, moštrin, kazalec vetra, tell-tale...

Monštrin je nitka ali trakec iz česa, kar pokaže - se premakne v smer, kako piha - tudi zelo lahen veter.

Slika
Na tejle sliki je nalepljen na steklo pilotske kabine jadralnega letala. Mimogrede, Wikipedia (klik na zgornjo sliko) pravi, da imajo monštrine tudi reaktivni lovci - in me prav vzanima, iz česa :wink:

Zlasti pri šolanju pilotov ultralahkih letal in zmajev monštrini kažejo, kdaj se krilo bliža stanju, ko se zračni tok nad krilom odtrga in krilo preneha nositi (stall).

Na jadrnici :lol: jih praviloma uporabljamo, da nam kažejo, ali so dobro - oziroma kako dobro so - nastavljena jadra, lahko pa še za kak drug trik. Nekateri pravijo, da je to le 'bergla' za tiste, ki ne znajo bolje in učni pripomoček za začetnike, drugi pa težko zlasti hitro 'na fino' nastavimo jadra brez njih.

Najpogosteje so nameščeni v parih na obeh straneh jadra. Ko jadro vleče v vetru, ima privetrno in zavetrno stran - za tistega, ki gleda s strani (ne z barke), je zavetrna stran tista, kamor se jadro izboči. Če jadraš tako, da je veter na jadro z leve, je privetrna leva stran jadra in je monštrin na levi strani jadra privetrni, desni pa zavetrni; če jadraš tako, da je veter z desne, je privetrna stran (in monštrin) desna, zavetrna pa leva. (Tole je predvsem za Matejca, dokler ga enkrat ne dobimo, da poskusi praktično :wink: )

Ko je jadro dobro nastavljeno, veter piha gladko vzdolž njegove privetrne in zavetrne površine, in takrat monštrin(i) teče(jo) - ali leži(jo) - na obeh straneh v smeri vetra ob jadru.

Slika


Če jadro ni dobro nastavljeno, je kje na njem vrtinčenje, kar se vidi po tem, da tisti monštrin trepeta, vihra... ali pa je ob njem zastoj vetra - takrat monštrin na eni strani teče, na drugi pa visi kot v brezvetrju.

Praviloma se slaba nastavitev jadra popravi tako, da jadro premakneš v smer od monštrina, ki gladko teče proti tistemu, ki ne.

Na glavnem jadru je lahko monštrin tudi na zadnjem robu glavnega jadra in po njem z enim pogledom vidiš, kam je treba popraviti nastavitev, še zlasti, če je veter zelo spremenljiv in/ali vzvrtinčen. Če teče v podaljšku jadra, je jadro v grobem dobro nastavljeno, če ne, pa je treba s škoto jadro premakniti v smer, v katero se odklanja ta monštrin: pritegneš, če ga vleče k privetrni strani in popustiš, če ga zračni tok vleče k zavetrni strani.

Kup zanimivega - ampak večinoma ne SLO - na google telltales on sailboat, tudi slike in video...
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Apr 01, 2014 10:06

Nekaj ruskih izrazov pri jadranju - da ne pozabim do takrat, ko bom rabil naslednjič.

Vse 'rusko' je fonetično - torej, kot sem slišal povedano in najbolje, kot to znam zapisati.

Slika

Rulj <--> krmilo
Prjamo <--> naravnost
Na ljevo <--> na levo
Na pravo <--> na desno

Silno <--> močno
Slabo <--> šibko
немного - nemnogo <--> malo

Fok <--> prečka, flok, sprednje jadro
Škot foka, ljevi, pravi <--> leva oziroma desna škotina prečke
Grot <--> glavno, največje jadro (kot sem razumel, naj bi bilo to že od večjambornic ime največjega jadra, ampak tu - okrog zgodovine - bomo še spraševali)
Škot grota <--> škota glavnega jadra

тянуть - tyanut' - vleči /sorodno s tendo, tensio?
potyani? <--> potegni
потянуть веревку - potyanut' verevku <-->potegniti vrv
popusti <--> popusti (ponovno preveriti)
сильно тянуть - sil'no tyanut' <--> močno napet
слабо тянуть веревку - slabo tyanut' verevku <--> rahlo potegniti vrv
slabo popusti <--> rahlo popusti (ponovno preveriti)

Rabim še (oziroma preveriti moram še...)
ветер - veter <--> veter
? <--> priveterni
подветренная сторона - podvetrennaya storona <--> zaveterni

? <--> prečenje
? <--> kroženje
? <--> pripadanje
? <--> odpadanje


это - eto <--> to
здесь - zdes' <--> tukaj
Иди сюда! - Idi syuda! <--> pridi sem
там tam <--> tam
Иди туда! - Idi tuda! <--> pojdi tja
...




Ozadje
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
nr7120
Poročnik fregate
Prispevkov: 65
Pridružen: So Maj 05, 2012 12:19

Re: Monštrin

OdgovorNapisal/-a nr7120 » To Apr 01, 2014 11:59

Marjan Tomki napisal/-a:Monštrin, moštrin, kazalec vetra, tell-tale...

Monštrin je nitka ali trakec iz česa, kar pokaže - se premakne v smer, kako piha - tudi zelo lahen veter.

Slika
Na tejle sliki je nalepljen na steklo pilotske kabine jadralnega letala. Mimogrede, Wikipedia (klik na zgornjo sliko) pravi, da imajo monštrine tudi reaktivni lovci - in me prav vzanima, iz česa :wink:

Zlasti pri šolanju pilotov ultralahkih letal in zmajev monštrini kažejo, kdaj se krilo bliža stanju, ko se zračni tok nad krilom odtrga in krilo preneha nositi (stall).

Totalno offtopic, samo da ne bo nenatančno napisano.
Monštrin v jadralnem letalu kaže, kako čisto leti, torej če smer leta in os letala nista poravnani. Glej spodnjo sliko.
Slika
Tukaj jadralno letalo leti nekoordinirano, nitka veselo opleta na levi strani kabine, prav kriči na pilota, naj popravi in stisne nogo( za smerno krmilo)
Predvsem je tako natančno letenje pomembno pri jadralnih letalih, kajti tam je vsak nepravilno izveden manever kaznovan, več upora, manj vzgona, kar pomeni več izgubljene višine.

Lahko jo gledaš med prevečenim letom kot zgoraj napisano, ampak v 99% primerov jo uporabjaš kot koordinator zavoja.

Prav tako nitka pri večini motornih letal ne koristi veliko, kajti tok propelerja bo nitko držal pribito ob steklo, neglede na kot toka okoliškega zraka.
Motorna letala uporabljajo za to drugačen instrument, koordinator zavoja(jadralna sicer tudi, ampak je nitka veeeeliko bolj občutljiva).
Lovci pa imajo kovinske nitke, menim da iz istega razloga(ni toka propelerja)

Edit by moderator:
Info o osnovnem namenu tistega monštrina na jadralnem zavoju pri koordinaciji zavoja je seveda točna.

Nitke, podobne kot monštrini na naših jadrih, naj bi bile za svarilo nevarnosti odtrganja zračnega toka med urjenjem na nekaterih ultralahkih letalih in zmajih, in naj bi bile na ustreznem delu kril teh letal.

Na jadralnih letalih tega še nikoli nisem videl; omenil sem dva načina uporabe nitke v zračnem toku, od katerih ena je običajna na jadralnih letalih, najde se pa tudi drugje, druga pa le ponekod pri šolanju.

V bistvu pa je to - ekvivalent monštrina, s senzorjem njegovega položaja - tudi ena od rešitev za napravo za opozorilo pred prevelikim nagibom krila glede na zračni tok, tistemu, pri katerem krilo neha nositi (Ange-of-Attack/stall warning device).
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Dalmatinsko hrvaški slovar pomorskih izrazov

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Apr 21, 2015 17:59

Dalmatinsko hrvaški slovar pomorskih izrazov u nautica-portal.com
Semle ponovljeno - za primer, če še ta domena ugasne, kot jih je že nekaj zanimivih drugih.


U namjeri da svim početnicima i onima koji tek uče osnove jedrenja, plovidbe općenito i broda, olakšam snalaženje, prenosim ovdje tumač pojmova koji se odnose na dijelove broda, opremu, tehnike jedrenja i plovidbe općenito. Sve je ovo već bilo napisano u temi o "Mornarskim tehnikama", a ovdje je samo preneseno kako bi se početnicima našlo na jednom mjestu.


Do sada "obrađivano", objedinjeno:

Akoštavanje - pristajanje
Alaj, alajo - vezanje, pristajanje bokom na rivu, mol, obalu, drugi brod ...
Alto, carica alto - podigač tanguna, eng. uphaul
Anel - krug, kolut, prsten
Argola, rudo - poluga na osovini kormila. Služi za upravljanje brodom (vidi kolo kormila)
Bakista, gavon - spremište (u kokpitu)
Baso, carica basso - priteg tanguna, eng. foreguy, downhaul
Baštun - kosnik kojim se prednje jedro "izbacuje" ispred pramca
Baza jedra - donji horizontalni dio jedra, eng. foot of the sail
Bimini – (brodski) suncobran (kokpita), tenda, najčešće sklopiv(a)
Bitva, kljuna - najčešće metalni objekt na palubi i na obali, za koji se fiksira privezni konop koji brod veže za obalu
Bocel - koloturnik (eng block)
Bokaporta, bokaporto – horizontalni ulaz (otvor) u prostor (potpalublje), iz tal. boka=usta i porta=vrata
Bokobran - pajet, "damfer", "erbeg"- čuva bokove broda od oštećenja kada je vezan uz obalu. Uvijek ih je nekoliko.
Bordižat – u širem smislu jedriti, u užem podrazumijeva jedriti u orcu protiv vjetra ali križati (viravati, virati, letati, orcati) više puta
Brac - privjetrena škota spinakera, eng. afterguy, guy
Briva - inercija
Brunel - provrt u rebru ili pregradi koji omogućava prolaz otpadne vode u santinama
Bukola - Ležaj kroz koji prolazi osovina. Ne mora biti kuglični (ugrađen u škrok?) Bukola ili Bukula je čahura i ne mora nužno značiti ležaj jer se i u bukulu često stavlja ležaj koji se naziva kušinet
Bukola, tzv. Volvo bukola - gumeni tuljac sa semeringom kroz koji prolazi osovina, sprečava prolaz mora između trupa i pogon. osovine propele.
Cima, cime - konopi, špage, užad –
Cima - konop(čelo) koji služi za privez plovila
Čaklja, Mezomariner - drveni ili metalni štap s kukom na vrhu. Pomaže kod pristajanja, prilikom hvatanja konopa
Deblenjak, bum, lantina - horizontalni dio snasti jednim krajem pričvršćen za jarbol. Napinje donji dio glavnog jedra.
Deblenjača, gondolijera - konop od vrha jarbola (može i niže) do kraja buma, drži ga kada nije dignuto gl. jedro, eng. topping lift
Drica (tal. drizza) - vidi Podigač
Dric – (ital.) ravno-dricaj brod-poravnaj brod; dricaj timun-poravnaj timun
Flok (eng jib) - prednje jedro, raznih veličina, mijenjaju se ovisno o snazi vjetra
Gambet, Škopac (eng shackle) - metalna kopča (ima ih raznih) koja olakšava spajanje konopa i opreme po brodu
Gaša- omčana kraju konopa, npr. na kraju cime
Gavon, bakista - spremište (u kokpitu)
Genoa - najveće prednje jedro (flok), seže do iza jarbola, preklapa jarbol
Gindac - v. podigač
Grativ - dio jedra koji ulazi u kanal na jarbolu (glavno jedro) ili na prednjem štraju (flok)
Impeler - plastični rotor pumpe vodenog hlađenja
Kacati konop (eng trim) - zategnuti konop. Suprotno je laškati (eng ease) ili popustiti
Karabin - metalna kopča (ima ih raznih) koja olakšava spajanje konopa i opreme po brodu
    Kaštanjol(a)
-
Kljuna - vidi bitva
Kokpit - dio palube iz kojeg se obavlja upravljanje brodom
Kolo kormila - kolut, kolo kojim se upravlja listom kormila indirektno, putem prijenosa (vidi argola)
Kolona - niski (kameni) stup uz obalu, služi za vezivanje brodova
Kobilica, kolomba, kolumba - eng. keel
Korpomorto, kolpomorto - betonski blok za sidrenje (v. muring)
Krma - stražnji dio broda (eng stern)
Krožete, križevi - križevi na jarbolu (eng. spreader), uz pomoc sartija ukrućuju jarbol
Kurs - kut između pravca sjevera i uzdužnice broda, smjera plovidbe, izražen u stupnjevima 0o-360o
Kušinet(ital.)- klizni ležaj napravljen od masne bronce stavlja se na mjesta gdje kuglični ležaj ne zadovoljava zahtjevima
Laškati konop (eng ease)
- popuštati konop (suprotno od kacati)
Leto (eng forestay) - pramčana sajla koja drži jarbol prema pramcu, od vrha jarbola ili nešto niže, do vrha pramca
Ligadura - nacin vezanja presječenog kraja konopa jednim tankim konopčićem, tako da se ne raspliće
Lira, violina - vršni križ koji stoji okrenut prema provi
Madir - uzdužna daska oplate drvenog broda, još i majer ili madjer
Majolica, ventan, ventam, dušica, mozak (eng. Leech Line) - konopčić koji prolazi stražnjim porubom jedra, kojim ga umirujemo (ako treperi) i zatvaramo samo rub
Manica - ručica kojom se okreće vinč
Matrikula, Madrikula - pomorska knjižica
Mura - konop koji drži genaker/drifter na baštunu
Muring - konop za vezivanje broda, jednim krajem vezan na dnu za npr. betonski blok, drugim krajem za brod (korpo morto)
Navigacija - snalaženje u prostoru (i na moru) pomću raznih navigacijskih pomagala i naših osjetila
Navigacija, terestrička - navigacija u blizini kopna (opažanjem markantnih orjentira)
Oćet - oko na jedru, roglju
Olujni flok - flok vrlo male povrsine, za vrlo jak vjetar
Orca - vidi plovidba oštro u orcu
Pajet – vidi bokobran
Pajol, podnica - drvene daske na podu
Partapaki – traži se tumačenje!!!
Pataraci – leteća zaputka, vrsta krmenog štraja u paru, s jarbola na krmu, za lijevu i desnu stranu, jedan u funkciji ovisno o uzdama (položaju gl. jedra)
Pasarela - (eng gangway) daska ili slicna konstrukcija pomoću koje se s broda silazi na kopno
Piumbatura, upletka - način spajanja različitih konopa, konopa i sajle, konopa i lanca, itd.također sprečava rasplitanje
Plovidba oštro u orcu - oštro u vjetar (eng close hauling), oko 45° u odnosu na realni vjetar
Plovidba u čistu krmu - kada vjetar puše iz smjera krme, u istom smjeru u kojem se brod kreće (eng down wind)
Plovidba u mezzonave (eng reaching) - s vjetrom koji dolazi točno u bok broda, pod 90o u odnosu na smjer plovidbe
Plovidba u pola krme - kada nam je smjer vjetra cca na kantunu barke (eng broad reaching)
Pocet (tal. Pozzetto) (eng. Cockpit) - vidi Kokpit
Podigač, gindac - konop kojim se podiže jedro (eng halyard)
Podnica - v. pajol
Pojati, zapojati - usmjeriti brod više niz vjetar od postojećeg kursa (eng. To Bear away), suprotno od orcati
Pojalabanda, kružiti - kružiti preko krme (eng. to gybe), manevar mijenjanja uzdi s vjetrom iz krmenih smjerova
Portel, portela - ulaz u brod
Porub jedra, stražnji - eng. Leech
Pramac, prova - prednji dio broda
Privjetrina - privjetrinska strana broda, eng. windward, suprotno zavjetrina (leeward)
Propeler, propela, - elisa, vijak (eng proppeler)
Radanča (eng timble) - Plastični ili metalni (INOX ili pocinčano željezo) dio koji se stavlja u upletku konopa, štiti konop u dodiru sa anelom ili gambetom.
Randa - glavno jedro (tal.)
Randist - clan posade koji se bavi glavnim jedrom (tal.)
Razma - Gornji rub palube
Rogalj - vrh jedra ili kut jedra gdje se sastaju stranice (porubi) jedra
Rogalj, gl, jedro, gornji - eng. Head (of Sail)
Rogalj, gl, jedro, prednji - eng. Tack (of Sail)
Rogalj, gl, jedro, stražnji - eng. Clew (of Sail)
Rogalj, Jib (prednje jedro; genova-flok-jib), gornji - eng. Head of Jib
Rogalj, Jib (prednje jedro), prednji - eng. Jib Tack
Rogalj, Jib (prednje jedro), stražnji - eng. Clew of Jib
Santina - prostor, šupljina između rebara a ispod podnica ili pajola
Sartije, sartige, sarće, pripone - bočne pritege jarbola (eng shrouds), koje pomoću križeva drže jarbol uspravnim i ukrućuju ga
Skeg - podvodni perajasti izdanak trupa u funkciji nošenja (pridržavanja) kormila, može biti nastavak kobilice ili zaseban dio
Sprayhood – (brodski) vjetrobran, najčešće štiti ulaz u brod i kokpit od zalijevanja mora i vjetra
Stoper, štoper - mehanizam koji fiksira konope čak i kada su pod velikim opterećenjima
Surganje - sidrenje; Surgaj! – obaraj (spuštaj) sidro!
Škota - konop kojim se obavljaju osnovne regulacije jedra (glavno ima jednu, flokovi većinom dvije, spinaker i gennaker dvije) eng.sheet
Škotica - zavjetrena škota spina, eng. sheet
Škrok - nosač ležaja osovine, najčešće u obliku peraje, u blizini propele
Špije, moštraventi, moštrini, mostrini, vunice, en. tell tales – pokazuju strujanje vjetra
Špirun - baštun
Špring - privezni konop, u kombinaciji s drugim priv. konopima na privezištu sprečava pomicanje broda paralelno s obalom
Šteke, letvice - letvice na jedru, (eng. battens)
Štraj (krmeni) - sajla koja drži jarbol u uzdužnom smislu prema krmi, s krme do vrha jarbola (eng backstay)
Štraorcada - kada brod nekontrolirano pobjegne u vjetar
Štraorcavanje, štraorca - kada brod nekontrolirano, neželjeno skreće u vjetar
Štrapoja - kada brod nekontrolirano pobjegne niz vjetar
Šušur - mnoštvo oko nekog događanja, "muving"
Tambuć, tambuč - ''kućica'' okruglog oblika na ulazu u potpalublje
Tambuć - bubanj(ital.) – vitlo ima tambuć na koji se omota cima da bi se pomoću vitla brod lakše približio rivi

Tangun - metalna, drvena ili karbonska cijev koja se koristi s spinakerom (rjeđe i s genovom), da učvrsti jedan od rogljeva
Terminali - završeci čeličnih sajli izvedeni na određeni način, ovisno o njihovoj funkciji
Traveler, klizač - mehanizam koji omogućuje pomicanje hvatišta škote jedra
Trcarol - krat na latinskom jedru, napravljen tako da je vrlo jednostavan za koristenje
Uzde, lijeve - vjetar dolazi s lijevog boka, bilo s prove ili krme, a bum je otklonjen desno (gledano s krme), eng. Port Tack
Uzde, desne - vjetar dolazi s desnog boka, bilo s prove ili krme, a bum je otklonjen lijevo (gledano s krme), eng. Starboard Tack
Vang, priteg buma - prijenos koji od pete jarbola ide do hvatišta na bumu (pod cca 45°, napinje bum prema dolje
Ventan, ventam - zadnji porub jedra (hipotenuza), eng. Leech
Verzine - letve na rebrima plovila postavljene sa strane pajola odnosno podnica kako bi spriječile njihovo pomicanje
Vinč - prolazno vitlo s multipliciranim prijenosom snage, najčešće služi za pritezanje konopa ali i lanca (sidro)
Vinč samonamatajući - ima nosić preko kojeg prelazi konop s valjka vinča među stezne ploče
Windeks - pokazivač smjera vjetra
Zaorcati - usmjeriti brod više u vjetar od postojećeg kursa (eng. To Luff up), suprotno pojati (eng. To Bear away)
Zavjetrina - zavjetrena strana (broda), eng. Lee Ward, suprotno od privjetrina (Wind Ward)
Zjevalica, zjevača - fino obrađen okov koji često stoji ugrađen u rubnu letvu, predviđen za prolaz priveznih konopa
Žabica – stoper za manje konope (i sile)


Nazivi članova posade:

Barba - kapetan, zapovjednik
Chief - I časnik
Sekondo - II časnik
Terco - III časnik
Noštromo - vođa palube ili stroja
Timunjer - kormilar
Kadet - vježbenik palube
Capo macchina (Makina) - upravitelj stroja
Struja - električar
Meho - mehaničar
As - vježbenik stroja
Kogo – kuhar
Moco (tal Mozzo) - mali od kužine (kuhinje), od palube, od koverte (palube) - pomočnik

Moco- mali lančanik na zadnjem kotaču bicikle vjerojatno na to asocira mali od kužine
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 6954
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » To Apr 21, 2015 18:20

Super MT za te slovarčke.

Sicer so pa osnovni izrazi za preživetje:
gremo = gremo
piha = piha
burja = burja
nevihta = nevihta
nirvana = nirvana
bevanda = bevanda
inkasant = naslednji zaliv
:lol: :lol:

lpM
al

OdgovorNapisal/-a al » To Apr 21, 2015 18:26

:D
tomaz_slo
Admiral
Prispevkov: 2310
Pridružen: Če Mar 25, 2010 15:28

OdgovorNapisal/-a tomaz_slo » To Apr 21, 2015 20:31

Marjan, daj če imaš čas tole še v slovenščino prevedi...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Apr 21, 2015 21:04

Ni problem čas - problem je forumov SW (ali pa da jaz ne znam) za večjezičnega. Na tem forumu ne znam pisati v stolpce, kar pa zlasti za večjezični slovar rabim.

Prej sem za tole zgoraj imel samo povezavo, ampak ker je pred kratkim vsebina z nekaterih takih povezav 'poniknila', ker so potekle in ugasnile domene, na katerih so take vsebine prej bile.

Sicer sem pred nekaj dnevi gledal pomorski besednjak slovenskih ribičev s Križa pri Trstu - del antropološke raziskave. In velik del tistega se je ujel s temle.

Zaradi obojega sem tega dalmatinskega (z navedbo izvirnika) tu ponovil.
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Če Jul 09, 2015 15:35, skupaj popravljeno 2 krat.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Pe Apr 24, 2015 19:08

Tisti besednjak slovenskih ribičev, ki sem ga omenjal, je diplomsko delo Ksenje Turk iz leta 2009, pdf z naslovom RIBIŠKA TERMINOLOGIJA V KRIŽU PRI TRSTU.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
dijo_porko
Kapitan bojne ladje
Prispevkov: 128
Pridružen: Sr Sep 26, 2012 12:36

OdgovorNapisal/-a dijo_porko » To Apr 28, 2015 16:00

Daj mi zobno pasto - prinesi travarco
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Plovilo, čoln, ladja, barka, jahta, megajahta

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » So Jul 04, 2015 09:23

Plovilo, čoln, barka, jahta, megajahta
Tule je bilo postavljeno vprašanje o pomenu nekaj navtičnih izrazov, pa bi moja pojasnila bila preobsežna za v tisto temo, zato o tem raje tukaj.

    Pomeni besed so često (praviloma? vedno?) različni v različnih okoljih (kontekstih), tudi, ko jih uporabljajo isti ljudje. Malo sem se poigral z nekaterimi od teh, za katere si vprašal. Za pomen besede čoln imamo najbrž med plovbo največkrat v mislih pravno opredelitev.
    Iz 3. člena Pomorskega zakonika:
Pomorski zakonik napisal/-a:...
1. plovilo je stvar, ki je namenjena za plovbo po morju;
...
3. ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več;
...
15. čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov;
...
21. jahta je ladja, ki je namenjena športu ali razvedrilu, ne glede na to ali se uporablja za osebne ali gospodarske namene, in ki sme poleg posadke prevažati do 12 potnikov;

    Izrazi čoln, plovilo, ladja in jahta se lahko uporabjajo tudi v malo drugačnem pomenu, ampak ko imamo opravka z uradnimi osebami, ti gnjavijo za ta pomen.

    Sicer - tudi mednarodno - jahta največkrat pomeni rekreacijsko plovilo (čoln ali ladjo), in v različnih okoljih in obdobjih z različnim pomenom :lol: :lol: :lol: In tu pomeni niso tako ustaljeni ali predpisani. Rekreacijsko plovilo dolžine nad 24 m je lahko superjahta, megajahta ponekod pomeni isto. Nekateri velikost že za superjahte postavljajo na več, recimo 50 m, uporabljal se je tudi izraz gigajahte - mislim da od 90 m naprej. Po drugi plati pa super, mega in podobno povezujejo z vrednostjo, sposobnostmi, opremljenostjo...
Sicer pa so pomeni besed, s katerimi poimenujemo plovila, različni tako med jeziki, kot skozi čas in prostor.
  • Ladja mi je včasih pomenila trdno plovilo s krovom, čoln pa lažje plovilo brez krova, torej odprto; ne spomnim pa se, od kod sem pobral to razločevanje.
    Naša pravna opredelitev razločitve po dolžini je veliko kasnejša (in po navedku zgoraj sodeč tudi npr. ne velja za vojaške :mrgreen: )
  • V Angleščini je nekoč Ship pomenilo jadrnico z najmanj štirimi jambori.
  • V angleščini so nekatere ladje - recimo podmornice - čolni (boat), ne glede na velikost.
  • Barka kot beseda po virih sodeč izvira iz Egipta in pomeni majhno plovilo; po mojem pa je tja prispela čez Kartažanski jezik iz Feničanskega: obe ljudstvi sta bili izrazito pomorski in vplivna Kartažanska družina je imela priimek Barca (Hamilcar Barca, recimo).

Povezave (prenešene iz enega drugega prispevka)
Verjetno pride še (recimo imel sem opravka s Slovaki in tam je verjetno lodj in jadro plahta, jadrnica pa plahutnica).
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne So Jul 04, 2015 10:08, skupaj popravljeno 2 krat.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Gliser (planing boat, planing hull)

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » So Jul 04, 2015 09:42

Gliser (planing boat, planing hull)
Tule je bilo postavljeno vprašanje o pomenu nekaj navtičnih izrazov, pa bi moja pojastnila bila preobsežna za v tisto temo, zato o tem raje tukaj.
    To je plovilo (praviloma čoln, redkeje ladja), narejeno za glisiranje, enega od načinov plovbe.

    Recimo, da imaš tri načine plovbe.

    Izrivna (displacement)
      Pri razmeroma počasni plovbi se voda ima čas umakniti, obteči plovilo in združiti za plovilom. Pri takem načinu plovbe je za premikanje potrebno sorazmerno malo moči. Dokler z le malo več moči lahko greš malo hitreje, si v tem načinu plovbe. Ko za še malo več hitrosti postane potrebno veliko več moči, pa si na meji hitrosti, do kod gre izrivni način plovbe.
      'Dovolj počasi za izrivno plovbo' je pomembno povezano z dolžino plovila, daljše plovilo gre na tak način lahko hitreje.
    Oranje (mushing? - asociacija na mashed potatoes, ni ista beseda, a pomen obeh podoben)
      Ne poznam kakega ustaljenega izraza za ta način plovbe. Ko se hitrost poveča tako, da se na premcu odrinjena voda ne utegne več lepo združiti za krmo, se začnejo valovi, vrtinci in podobno, v različnih vzorcih okrog plovila.

      Kolikor vem, je ta način energetsko potraten, močno obremenjuje materiale plovila in često neugoden (zlasti za zasidrana plovila, mimo katerih ploveš na tak način, ker takrat največkrat povzročaš izrazito močan premčni in krmni val, večji kot če bi glisiral.).

      Kadar je mogoče, se je takemu načinu plovbe po mojem dobro izogibati, ampak plovila za izrivno plovbo pri dosegljivih močeh praviloma ne pridejo do glisiranja in če je treba hitreje, lahko ne gre drugače. Včasih nas tudi pravo sili ravno ta način tudi pri gliserju (prepoved glisiranja, pa je treba kam hitro)...

      Ko močno piha, imamo jadralci na razpolago moči čez glavo in takrat včasih tisti, ki jadramo z izrivnimi jadrnicami do največjih možnih hitrosti rečemo, da zglisiramo, ampak dokler se pri tem od sil izrazito krivita jambor in bum, zares orjemo.

      Če je oblika in skupna masa jadrnice primerna za glisiranje, smo pa tudi jadralci v naslednjem odstavku.
    Glisiranje (planing)
      Ko je moči dovolj, se hitrost poveča toliko, da plovilo dvigne višje na gladino tako, da rečemo, da zdrsi po gladini (francosko 'glisser' pomeni 'drseti', tudi v smislu drseti na saneh, drsalkah, smučeh...).

      Če je oblika plovila primerna - takrat takemu plovilu rečemo gliser - je pri takem načinu plovbe potrebna moč za vzdrževanje hitrosti znatno manjša od tiste pri 'oranju', in če je oblika dobra (in je dobra tudi razporeditev teže, pogon itn.) pa je tudi lepo upravljivo, gre lepo čez valove in tako naprej.


Približno to je že opisano marsikje, ampak zdajle sem videl, da sem o približno tem prav tu na forumu že pisal tudi sam.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Jul 14, 2015 19:11

Beaufortova lestvica
    Nekako ne najdem zlahka take z brezhibno prevedenimi slovenskimi izrazi za jakost vetra. Pogledal sem v nekaj učbenikov (Slo in Cro - hrvaške konsistentne najdem, Slo trenutno še ne).

    Verjetno bom sem o priliki sestavil prevod od surferjev skupaj s slikami iz wikipedie, ampak ne danes.

    1. Najbolj mi je bil všeč tale prevod (surferji)
      http://ujusansa.si/surfanje/hitrost-vet ... -lestvica/
        Light Air je preveden kot sapica, je tudi več jezični in v splošnem od tega, česar se spomnim, doslej najbolje prevedeno (razen morda v Kapitanovem dnevniku, ali pa v Halseyevi (TZS), ki pa jih trenutno nimam pri roki, da bi preveril).

    2. Manj tale, čeprav ga je izdal pristojni organ
      http://www.hidrografija.si/p1/4-1-5.php - RS Ministrstvo za infrastrukturo in prostor - ni dobro prevedljivo iz angl. (recimo manjka sapica...)
    3. Tale hrvaška ima pa povezave na dobre slike stanja morja.
      https://hr.wikipedia.org/wiki/Beaufortova_ljestvica - slike stanja morja

Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
entrenous71
Poročnik fregate
Prispevkov: 68
Pridružen: Če Mar 10, 2016 15:44

OdgovorNapisal/-a entrenous71 » So Mar 19, 2016 17:59

Odlična tema, narodotvorna, če želimo biti 'pomorski narod', sploh ker nisem zasledil kakšne leksikografsko urejenega pomorskega besednjaka v slovenščini (ali pa je, pa ga ne poznam?).

Morda kdo ve, kako poimenujemo po naše različne tradicionalne tipe jader (bermudian, gaff, gunter ipd)?

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 5 gostov