pomoč pri razlagi vidne razdalje
Moderatorji: moderator2, moderator
pomoč pri razlagi vidne razdalje
Lepo pozdravljeni,
potreboval bi pomoč pri razlagi vidne razdalje, in sicer gre za naslednjo zadevo. Če iz Kopra gledamo proti Gradežu (priložena slika) se jasno vidijo praktično vsi objekti. Večja stavba skrajno levo je znan hotel z 8 nadstropji, kar pomeni višine največ 35m. Če izračunamo padec višine glede na ukrivljenost zemlje, je pri dani razdalji (27km), ob predpostavki da gledamo z višine 1,7m, dobimo približno 40m, kar pomeni, da omenjenega hotela ne bi smeli videti. Tudi če upoštevamo lom oz. ukrivljanje svetlobe, ki v teoriji podaljša vidno razdaljo za približno 10%, še ni mogoče razložiti slike.
Bil bi zelo vesel kakrnše koli razlago oz. teorije.
https://dizzib.github.io/earth/curve-ca ... nit=metric
potreboval bi pomoč pri razlagi vidne razdalje, in sicer gre za naslednjo zadevo. Če iz Kopra gledamo proti Gradežu (priložena slika) se jasno vidijo praktično vsi objekti. Večja stavba skrajno levo je znan hotel z 8 nadstropji, kar pomeni višine največ 35m. Če izračunamo padec višine glede na ukrivljenost zemlje, je pri dani razdalji (27km), ob predpostavki da gledamo z višine 1,7m, dobimo približno 40m, kar pomeni, da omenjenega hotela ne bi smeli videti. Tudi če upoštevamo lom oz. ukrivljanje svetlobe, ki v teoriji podaljša vidno razdaljo za približno 10%, še ni mogoče razložiti slike.
Bil bi zelo vesel kakrnše koli razlago oz. teorije.
https://dizzib.github.io/earth/curve-ca ... nit=metric
tak iz glave na brzino bi predpostavil, da je zaradi sorazmerno plitkega dna in zanemarljivo majhne razdalje vodna površina kljub gravitaciji in silam med in na molekule vode popolnoma ravna in ali pa zelo malo ukrivljena. Da se pa to verjetno s kakimi izračuni bolj točno ponazorit, ampak je že skoraj 30 let od zadnje fizike in kemije...
Nazadnje spremenil pinosat, dne Če Mar 23, 2017 04:55, skupaj popravljeno 1 krat.
Vsak dan v vsakem pogledu vse bolj in bolj napredujem...
Roberth1 napisal/-a:10% (v smislu podaljšanja vidnega polja) je možno zanemarjen učinek uklona svetlobe v zraku.
http://aty.sdsu.edu/explain/atmos_refr/horizon.html
hm...da nismo res plosca ... je pa zanimivo razmisljanje....bi moral poslat vprasanje na http://www.zrc-sazu.si/ me zanima njihov odgovor
Pri VHF dometu je podobno in računamo ga po impirični formuli!
Ta se glasi:
D = 2.25 X sqrt(H)
Pri tem dobimo razdaljo D v "NM" (navtične milje)
Višino objekta H pa vnašamo v "m" (metrih)
sqrt je kvadratni koren
Seveda je to razdalja do vidnega horizonta, če sta dva objekta, se sešteje...
Skupna razdalja je tako:
2.25 X sqrt35 + 2.25 X sqrt1.7 = 16.3 NM kar je dobrih 30 km
Ne vem, taki izračuni mi niso kaj pretirano poznani, nikoli nisem razmišljal, vedno uporabim to impirično formulo in načelno drži vodo... Tukaj je upoštevano tudi že povprečno lomljenje svetlobe oziroma valovanja. Seveda pa je ta formula uporabna samo na nekih višinah in razdaljah. Verjetno je čisto napačen izračun, če bi upošteval objekt višine 2.000 m in podobno...
Ta se glasi:
D = 2.25 X sqrt(H)
Pri tem dobimo razdaljo D v "NM" (navtične milje)
Višino objekta H pa vnašamo v "m" (metrih)
sqrt je kvadratni koren
Seveda je to razdalja do vidnega horizonta, če sta dva objekta, se sešteje...
Skupna razdalja je tako:
2.25 X sqrt35 + 2.25 X sqrt1.7 = 16.3 NM kar je dobrih 30 km
Ne vem, taki izračuni mi niso kaj pretirano poznani, nikoli nisem razmišljal, vedno uporabim to impirično formulo in načelno drži vodo... Tukaj je upoštevano tudi že povprečno lomljenje svetlobe oziroma valovanja. Seveda pa je ta formula uporabna samo na nekih višinah in razdaljah. Verjetno je čisto napačen izračun, če bi upošteval objekt višine 2.000 m in podobno...
Ob normalnem vremenu (standardna atmosfera) tlak z višino pada, temperatura tudi, vlaga pa je približno konstantna. Zato lomni količnik z višino pada. Posledica je navzdol ukrivljena pot svetlobnega žarka. Radij ukrivljenosti je cca 25000km za radijske valove in dva krat toliko za svetlobo. Vidimo torej za geometrijski horizont.
Ob nestandardni atmosferi, ko čez morje zapiha mrzla burja, vlaga z višino hitro pada, temperatura tudi (če je morje toplejše od zraka), žarki se krivijo navzgor in vidimo kakšen oddaljen otok ali pa ladjo v zraku, rahlo nad vodo. Pojav se imenuje fatamorgana.
Ob drugačnih razmerah je možen tudi manjši radij, takrat poslušamo kakšno postajo, ki jo sicer sploh ne bi smeli slišati, ker je za horizontom.
Nekaj malega o širjenju radijskih valov v troposferi je napisano TU, podrobna izpeljava zgoraj omenjenih pojavov pa je v knjigi Razširjanje radijskih valov / Joško Budin
Ob nestandardni atmosferi, ko čez morje zapiha mrzla burja, vlaga z višino hitro pada, temperatura tudi (če je morje toplejše od zraka), žarki se krivijo navzgor in vidimo kakšen oddaljen otok ali pa ladjo v zraku, rahlo nad vodo. Pojav se imenuje fatamorgana.
Ob drugačnih razmerah je možen tudi manjši radij, takrat poslušamo kakšno postajo, ki jo sicer sploh ne bi smeli slišati, ker je za horizontom.
Nekaj malega o širjenju radijskih valov v troposferi je napisano TU, podrobna izpeljava zgoraj omenjenih pojavov pa je v knjigi Razširjanje radijskih valov / Joško Budin
__________________
lp
motorni
lp
motorni
-
- Kontraadmiral
- Prispevkov: 261
- Pridružen: So Dec 26, 2009 13:43
Kdo je na strani
Po forumu brska: modro morje in 4 gosti