KAKO VARNO SIDRATI - VSE KAR MORATE VEDETI O SIDRU IN SIDRANJU

[Bonaparte]

Ker je varno sidranje eno od najzahtevnejših opravil med plovbo, je sidranju potrebno posvetiti posebno poglavje, v katerem si bomo delili izkušnje in znanje prenašali na naše mlade navtike.

[Bonaparte]

Nasveti za varno sidranje:

https://www.sailmagazine.com/cruising/g ... ge-anchors

https://www.clubmarine.co.nz/exploreboa ... and-secure

https://www.sailingissues.com/anchors-anchoring.html

https://sites.google.com/site/crisflopt ... sea-anchor

https://www.pbo.co.uk/seamanship/anchor ... ions-21085

https://www.yachtingmonthly.com/sailing ... chor-33591

https://www.soundingsonline.com/boat-sh ... -anchoring

https://www.sail-world.com/Australia/Me ... rce=google

https://www.rya.org.uk/newsevents/e-new ... rn-to.aspx

[Marchi]

Nasveti za varno sidranje:

https://www.sailmagazine.com/cruising/g ... ge-anchors

Bonaparte, a to si ti na sliki, med testiranji sider? BTW Hvala za link do znanja! Nikoli dovolj.

[Kristijan]

Najina letošnja izkušnja na Molatu, ali kako se ne sidra: Zasidrala sva se v zalivu Podgarbe, sidro sva vrgla na globini 8m, spustil sem 30m sidrne verige (sidro in veriga predimenzionirana za našo jadrnico, tako da ni panike in vrhunsko drži ). V plitkejšem delu sta se zasidrala nemca z 8m jadrnico in sta se vezala tudi na obalo. Čez dan je pihal močan maestral, in sta veter imela direktno v premec, tako da ni bilo panike in jima je sidro tudi dobro držalo. Popoldne sva z gumenjakom šla v luko Molat in malo na sprehod po otoku. Ko sva se vrnila na jadrnico, sva opazila, da je njuna jadrnica čisto pri obali - veter je obrnil in začel pihat v bok jadrnice. Takoj za nama sta prišla tudi nemca in začela z reševanjem.

Seveda sva jima takoj priskočila na pomoč. Nemec mi je podal rezervno sidro (ki ga je imel na vrvi), da bi z rezervnim sidrom potegnil barko iz plitvine (barka je že nasedla). Odvrgla sva ga čim dlje od barke, kolikor je pač dopuščala vrv na sidru. Na pomoč je priskočil še nekdo z gumenjakom in skupaj smo potiskali barko iz plitvine. Gurtno, s katero sta bila vezana na obalo je odrezal in se mi je navila okoli propelerja na gumenjaku. Motor je k sreči samo ugasnil, šplenta je ostala cela, tako da sem zadevo hitro rešil. Ko smo barko potisnili iz plitvine, sta nemca poskusila izplut z motorjem. Na propeler sta navila vrv glavnega sidra (ja, kasneje sem izvedel, da sta na 8m jadrnici težki cca 3t imela 8m Bruce sidro, 2m verige 6mm, ostalo pa vrv). K sreči sta na barki imela še rezervni izvenkrmni motor in smo barko nekako uspeli držat stran od obale, dokler je nismo privezali na najbližjo zasidrano jadrnico, ki nam je podala dovolj dolgo privezno vrv. Skočil sem v vodo in iz propelerja poskusil odvit vrv, ki se je navila okoli, ampak niti slučajno ni šlo. Vrv se je navila tudi okoli krmila. K sreči imata šibkejši motor, da je samo motor ugasnil pri obremenitvi, da ni česa odtrgalo. Ni bilo druge, kot da sem vzel nož in vrv po delcih zrezal iz propelerja.

Bilo je pestro, ampak k sreči se je vse dobro končalo. Kasneje sta se vezala na bok naše jadrnice, veter je še precej pihal, ampak sidro je držalo obe jadrnici brez težave. Drug dan sem ga komaj potegnil ven

Nauk te zgodbe: Niti slučajno vrvi za sidro!!! Ketna je zakon!!!

[Bonaparte]

Bonaparte, a to si ti na sliki, med testiranji sider? BTW Hvala za link do znanja! Nikoli dovolj.

Nosim Delto v kanto za smeti

[Marchi]

Nauk te zgodbe: Niti slučajno vrvi za sidro!!! Ketna je zakon!!!

Nauk zgodbe je, "Nike žvaka za seljaka!"
Na manjših plovili je vrv vedno bila in bo del sidrnega sistema, ampak je treba znati delati z opremo in poznati manevre sidranja, biti pozoren na nevarnosti ob reševanju in neobičajnih situacijah.
Če se zelo "potrudiš", bo tudi ketna šla v propeler.
To je zelo znana zgodba v kritičnih situacijah, da ima hudič mlade, tako da mora biti v takih situacijah koncentracija na 100% in predvidevanje nekaj korakov naprej.
Ko si začel omenjati trakove, pa vrvi, pa še eno vrv itd., je bil zaključek zgodbe že precej jasen.

Kakorkoli, dobro ste rešili situacijo in vse pohvale za pomoč morjeplovcu v težavah.
Upam, da se ti je vsaj zahvalil in oddolžil z buteljko ali čim podobnim.

[Bonaparte]

Dobro se je vse skupaj končalo. Nemec brez vaše pomoči nebi rešil barke.

Moj prijatelj je pustil poleti barko na Belih Skalah in se šel potapljat. Ko je prišel ven iz vode, je bila barka na skalah. V zalivu ni bilo nobenega, saj je bilo med tednom in vreme je bilo grdo. Poklical je po mobitelu na pomoč kapitanijo, katera je prišla po petnajstih minutah. Fant je privezal svojo barko z vrvjo in priplaval do kapitanije, da jim poda vrv, da ga potegnejo stran iz skal. Kapitanija je rekla, da oni niso pristojni za vleko plovil in so ga pustili da mu je razbilo barko. Dvajset tisoč evrov vreen gliser je potonil.

[Kristijan]

Nauk te zgodbe: Niti slučajno vrvi za sidro!!! Ketna je zakon!!!

Nauk zgodbe je, "Nike žvaka za seljaka!"
Na manjših plovili je vrv vedno bila in bo del sidrnega sistema, ampak je treba znati delati z opremo in poznati manevre sidranja, biti pozoren na nevarnosti ob reševanju in neobičajnih situacijah.
Če se zelo "potrudiš", bo tudi ketna šla v propeler.
To je zelo znana zgodba v kritičnih situacijah, da ima hudič mlade, tako da mora biti v takih situacijah koncentracija na 100% in predvidevanje nekaj korakov naprej.
Ko si začel omenjati trakove, pa vrvi, pa še eno vrv itd., je bil zaključek zgodbe že precej jasen.

Kakorkoli, dobro ste rešili situacijo in vse pohvale za pomoč morjeplovcu v težavah.
Upam, da se ti je vsaj zahvalil in oddolžil z buteljko ali čim podobnim.

Naslednji dan smo se dobili na Istu, kjer sta nama pripravila vrhunsko večerjo, pa tudi pijače ni manjkalo

[Bonaparte]

Upoštevajte da podatek o globini ki ga odčitate na globinomerju ni globina morja ampak razdalja od najnižje točke plovila do tal. Če želite vedeti realno globino morja morate k podatku ki ga vidite na globinomerju prišteti še podatek o vgrezu plovila, ki je lahko pri jadrnicah celo 4 metre (razdalja od vodne linije do najnižje točke plovila). Če želite vedeti, koliko verige morate spustiti potrebujete še en podatek. Morate vedeti koliko je višinska razlika od vodne linije do škripca po katerem teče veriga. Ta razdalja je lahko tudi 2 metra.
Primer, če bi z jadrnico Maxi Jeno pripluli v zaliv, na globinomerju bi vam pisalo globina 2 metra, če bi iz premca spustili 8 metrov sidrne verige, sidro še vedno nebi taknilo tal, saj stoji kolešček od verige na Maxi Jeni 6,5 metra višje od dna kobilice. Če želimo v morje izpustiti tri krat več verige, kakor je »globina morja« moramo v morje izpustiti natanko 25,5 metrov verige. Tukaj moramo še upoštevati da lahko ob plimi globina morja naraste še za 1 meter ali več.
Pravilni izračun potrebne dolžine verige: (2+1+2+4,5) X3 =28,5 metrov.


[

[Bonaparte]

,,,

[Marchi]

@Bonaparte
V globinomer vneseš vrednost, koliko pod vodno linijo je montiran, tako da kaže pravo vrednost globine od vodne linije. Lahko pa vneseš tudi vrednost, da kaže globino pod kobilico. Sam raje prakticiram prvo varianto, ker je edina realna, torej kaže koliko je na tistem mestu globoko, za sidrat, za skakat na glavo ali pa kaj drugega.
Pri večini naših plovil, je višina sidrnega vodila zanemarljiva glede na globino (0,5 - 1,5m), tako da ni odločilen faktor v formuli. Pa tudi to, sidra se ne s formulo ampak z znanjem in občutkom, ter s pomočjo označene verige, ki nam pove koliko smo jo že spustili (ali elekt. števca verige). Sam nimam nič od tega, ampak vem, da vinč spusti pribl. 1m/s, tako da ni težko prešteti, koliko verige sem spustil. Z leti je to rutina, niti več ne meriš ali šteješ ampak veš koliko si spustil in koliko verige je še v boksu.

[Bonaparte]

@Bonaparte
V globinomer vneseš vrednost, koliko pod vodno linijo je montiran, tako da kaže pravo vrednost globine od vodne linije. Lahko pa vneseš tudi vrednost, da kaže globino pod kobilico. Sam raje prakticiram prvo varianto, ker je edina realna, torej kaže koliko je na tistem mestu globoko, za sidrat, za skakat na glavo ali pa kaj drugega.
Pri večini naših plovil, je višina sidrnega vodila zanemarljiva glede na globino (0,5 - 1,5m), tako da ni odločilen faktor v formuli. Pa tudi to, sidra se ne s formulo ampak z znanjem in občutkom, ter s pomočjo označene verige, ki nam pove koliko smo jo že spustili (ali elekt. števca verige). Sam nimam nič od tega, ampak vem, da vinč spusti pribl. 1m/s, tako da ni težko prešteti, koliko verige sem spustil. Z leti je to rutina, niti več ne meriš ali šteješ ampak veš koliko si spustil in koliko verige je še v boksu.

Ko se sidraš na treh metrih globine morja in ne prišteješ še tisti meter višinske razlike od vodne linije do koleščka verige je to zgrešen izračun za 33%.
To pa je že več kot zadosti, da lahko imaš težave.

[Bonaparte]

Preverite vremensko napoved in temu primerno izberite zaliv v katerem se boste varno sidrali. Upoštevajte, da poletne nevihte začnejo z jugom potem pa se veer obrne na zahodnik, včasih celo na severnik (tramontano). Najbolj varna sidrišča so zato tista, ki so odprta le na Vzhod.

[Bonaparte]

Na koncu verige naj bo vrv, ki je zavezana za plovilo. Vrv mora biti taka, da jo lahko vedno prerežete in se rešite zataknnjenega sidra. Nikoli ne privijačijte verige direktno na plovilo, saj v primeru nuje ne boste mogli odvršti sidro in verigo v morje.

Odsvetujemo obešanje uteži na sidro, raje kupite večje sidro, saj v neurju ko premetava barko ne morete hoditi po spolzki palubi varno. V primeru, da boste morali zaradi neurja zapustiti zaliv, bo izredno tvegano hoditi po mokri palubi in dvigati utež na palubo med tem ko plovilo razmetava. Lako padete vi v morje ali z utežjo poškodujete palubo. Iz isega razloga odsvetujemo obešanje plovkov na sidro, za označevanje pozicije sidra. V močnem neurju se lahko zaplete kdo od sosednjih bark v vrv od plovka.

Ko sidro takne tla, označite mesto na GPS-u, kjer leži sidro. V primeru da boste izgubili sidro, natanko veste kje je locirano.
Ko z motorjem zategnete verigo si zapomnite, koliko metrov kaže GPS, da ste odmaknjeni stran od točke kjer ste spustili sidro, da lahko kasneje preverite ali sidro orje.


Odsvetujemo vam vezanje krme na obalo, med tem ko sidrate. Obstaja zelo velika verjetnost, da se bo med nevihto veter obrnil. Lahko se zgodi, da bo veter začel pihati v vaš bok. V takem primeru bo sila vetra ki piha v bok bistveno večja, kakor je sila vetra v premec. Rizkirate, da sidro ne bo zdržalo take velike sile.
Lahko pride do pretrganja verige, loma električnega vitla na palubi ali oranja sidra.

Priporočamo vam, da prebarvate sidrno verigo na vsakih 5 metrov v rdečo in rumeno barvo. Na ta način boste natanko vedeli, koliko verige ste spustili v morje.



Preverite ali je sredinski zvezdasti vijak na vinču dobro zatisnjen. V kolikor ni dobro zatisnjen rizkirate, da bo ob močnem neurju vsa veriga zdrsnila v morje.

Za varno sidranje morate vedeti iz kakega materiala je morsko dno. Ali je na dnu pesek, kamenje ali viskoa morska trava. To lahko bistveno vpliva na moč sidranja.

Preverite kako strmo pada morsko dno. Sidranje na izredno strmem morskem dnu zahteva daljšo verigo.

Prepričajte se da ob močni oseki plovilo ne bo nasedlo.
Pazite da ob plimi še vedno ostane razmerje verige glede na globino vsaj 5:1
Prepričajte se, da ob obratu vetra plovilo ne bo trčilo v druga plovila zasidrana v bližini ali da vaše plovilo ne bo ob oseki nasedlo na obalo.
Prepričajte se, da niste zasidrani na plovni poti trajektov.

Bodite pozorni na dolžino verige ki jo imajo spuščene barke v vaši bližini.
V primeru da imate spuščeno bistvenoveč ali bistveno manj verige od vaših bližnjih sosedov, lahko ob obratu vetra pride do trka med vami in sosedom.

[Bonaparte]