Morjeplovec.net

Med branjem poročila s poti sem zasledil odlomek, kjer Miran omenja taktiko pritajevanja- reševanja med viharjem

https://www.tepes.info/domov/jadranje/
Labradorsko morje
29. junija, 2023 piše:
''Zvečer sem spoznal, da vse to nima smisla in se odločil za premor ter o tem obvestil posadko. Rekel sem jim, da bomo tukaj počakali do jutra. Morda so mislili, da se šalim, a sem genovo skrajšal na en meter, izklopil autopilota ter krmilo z vrvjo privezal v skrajno desni položaj. Barko sem s tem postavil bočno na veter in valove. Čas je bil, da v resnih razmerah v praksi preskusimo »pritajevanje«, eno od taktik za reševanje v viharju, o katerih predavam in jih pokažem med tečaji jadranja.''

Morda kdo opiše kaj več o tej tehniki?
Hvala

Daj v Google / YouTube -> "heave to"

En primer: https://youtu.be/lg_di8FuaT0?t=30

Hvala, tukaj je lepo prikazano
https://www.youtube.com/watch?v=KNEmQou8v7U

Upam, da Miran napiše, kako se je obneslo pritajevanje v močnem vetru. Mislim, da so pavzirali kar nekaj ur. Je bilo potrebno vmes kaj popravljati jadra? Kaj je bil največji izziv pri tem? Kako ste se počutili v podpalubju?

.. In koliko je bocnega zanosa.

Mislim, da smo "čakali" oziroma se pritajevali okrog 8 ur in nas je medtem bočno zaneslo približno 6 milj, jadra nisem spreminjal. V smeri proti cilju nismo izgubili nič, vmes smo lahko razmeroma udobno spali, veter ni kaj dosti popustil, valovi pa so se v tem času dovolj podaljšali (verjetno se je obrnil tok), da smo lahko potem zjutraj precej bolj normalno jadrali.

Mene pa zanima s kakšno hitrostjo je pihal veter, ko ste uporabili ta manever. V osmih urah je to razmeroma majhen zanos , če je zelo pihalo..

Pihalo je okrog trideset vozlov s severa in severozahoda, morskega toka je bilo okrog enega vozla proti severozahodu. Naša smer jadranja med Labradorjem in Grenlandijo je bila proti vzhodu-severovzhodu, zanos med pritajevanjem je bil proti jugovzhodu.
Zaradi toka, ki je tekel nasproti vetru in valovom, so se valovi povišali, zgostili in prevračali.

V morjih, kjer so nekaj-metrske razlike med plimo in oseko, se običajnim morskim tokovom pridružijo še močnejši plimski tokovi. Ko jadraš ob obali, lahko na krajših razdaljah tem tokovom prilagodiš načrtovanje, kdaj boš jadral. To poznajo Britanci in Irci na svojem morju.
Na daljših razdaljah pač vzameš v zakup, da ne bo vedno ugodnega toka in imaš 6 ur tok z ene strani in potem naslednjih 6 ur z druge strani.

Uporabno za poznat ta manever.

Eno vprasanje, najbrz zacetnisko, pa vendar. Predvidevam, da so jadra krajsana? Pri 30 kts in polozaju jiba, ki ga vidim s prikaza, nanj veter vstopa prakticno pod kotom 90 stopinj. To bi pa fajn nagnlo jadrnico pri full sails....

Prednje jadro moraš skrajšati do te mere, da ravno kompenzira zanos v drugo smer obrnjenega krmila.

Makes sense... Kaksno vlogo ma pa tukaj glavno? Kot vidim je popolnoma popusceno in gre z vetrom

Večja kot je površina jader, bolj je barka nagnjena in več je bočnega zanosa. Jadra moraš skrajšati vetru primerno. Glavno jadro nevtralizira učinek poklopljene genove oz. floka. Pri tridesetih vozlih vetra ni pametno jadrati s polnimi jadri in tudi pritajuješ se ne s polnimi jadri, če želiš, da jambor ostane na barki in da jadra ostanejo cela. Jadra stabilizirajo barko na valovih (vendar mora biti površina ustrezno majhna) in se barka zato na valovih veliko manj gunca, kot bi se brez jader in tudi manj pleše levo in desno med valovi. Barka se preprosto dviguje in spušča skupaj z valovi.
V takšnem položaju se na razburkanem morju barka umiri in lahko kaj popraviš na barki, v miru skuhaš in poješ kosilo ali pa se spočiješ in počakaš, da najhujše vreme mine.