Materiali, njihove lastnosti, nega...

Zbirka razlag tehničnih pojmov, fizike, enačbe, pretvorbe enot

Moderatorji: moderator, moderator2

Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5864
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Materiali, njihove lastnosti, nega...

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Ne Jul 31, 2011 14:43

Materiali, njihove lastnosti, nega...

Plastika


Kovine

Les je naravni kompozit (mislim da celulozne niti v ligninu)
Nekaj o tem, kaj to pomeni in podobnosti in razlike s sintetičnimi kompoziti (matematika mora biti precej ista),

Polietilen PE
    Kemijsko odporne (dobro na tudi močne kisline in baze, precej odporne na oksidante in reducente...) termoplastične (večinoma se jih - dobro - oblikuje - recimo s stiskalnico v kalup - segrete) polimerne (verige...) plastične snovi. Ostale lastnosti so v veliki meri odvisne od dolžine verig (in zato zelo zelo raznolike).

    LDPE - low density -> kratke verige, MDPE - medium density -> srednje dolge verige in HDPE - high density -> dolge verige - tako običajno označjujejo skupine.

    UHDPE - tudi UHMwPE - ultra dolge verige - to se zna uporabljati v strojništvu (tudi za kroglice ležajev) in tudi za konkurenco kevlarju v oklepnih jopičih, pa tudi v delih umetnih sklepov.

    Iz te skupine so nam navtikom znani materiali Spectra in Dyneema. Zanimiv opis lastnosti še na MarlowRopes; ampak pri večini vozlov so pri vrveh občutljive točke, tudi pri tej vrsti vrvi.

    Odvisno ali so verige razvejane ali ne je med drugim tudi, ali so - nerazvejane praviloma so - topljive v (nekaterih) organskih topilih (aromatska kot toluen, xylen, klorirani kot trikloretilen - zdaj mu kemiki sicer uradno rečejo drugače - ipd.).

Cross-linked rotomoulded PE (Polietilen, polyethylene)
    Snovi tega tipa imajo polimerne verige, ki tvorijo mrežo dolgih polimernih verig, ne le dolgih med sabo nepovezanih verig.

    Take snovi so praviloma trdnejše in odpornejše na sile - zato so lahko za enako trdnost in žilavost lažje od tistih z linearnimi (nerazvejanimi, neprepletenimi...) verigami, pri isti teži pa robustnejše od njih. Najboljši izdelovalci se trudijo najti recept, kjer bi zadeli hkrati lažje in trdnejše in odpornejše od konkuretnih izdelkov iz linearnega PE.

    Material za to je opazno dražji in postopek (cooking - kuhanje - kot rečejo polimerizaciji) traja dlje kot pri linearnem PE.

    Razmerje po tržni plati malo spominja na razmerje med CSM (hipalon in podobni) in PVC pri 'gumenjakih' - izdelava prvega je dražja, a je čoln praviloma bistveno bolj trajen in manj občutljiv na kup reči (v nekih navodilih piše, da na PVC gumenjaka nikakor ne sme olje za sončenje :wink: ) - in od poslovne odločitve izdelovalca - in kupca - je odvisno, kaj bodo delali.

    Poleg tega pa so ti materiali še nekoliko manj občutljivi na mnoge agresivne kemijske snovi (med drugim so tudi manj topljive v topilih, ki sem jih omenil zgoraj), kar bi moralo pomeniti večjo trajnost tudi pri plovilih.


    Primerjava med lastnostmi linearnega in križno molekularno vezanega PE.
    Rotomoulding - kako bi temu rekel slovensko, še ne uganem, gre pa za razporeditev praškaste snovi, ki se oprime ogretega kalupa s tem, da stroj prevrača kalup v vse žive smeri, in po/pri-tem polimerizira.

    Kolikor sem lahko videl (brez hudega iskanja, ali so s tem kakšne težave in kakšne) iz tega delajo tudi rezervarje za gorivo in razne kemikalije, ki so včasih v rabi že nekaj desetletij...
    En izdelovalec tega
    Primer razprave o lastnostih itn.

Polietilen tereftalat PET
    Kratica je na prvi pogled skoraj enaka kot zgoraj, kemijska zgradba in lastnosti pa bistveno drugačne, kot pri plastikah iz prejšnje skupine.

    To so sicer tudi (praviloma) termoplastične snovi (glej zgoraj), ki pa so kemijsko veliko sorodnejše poliestru kot polietilenu PE.

    Našel sem omenjene probleme z razpadom, ampak opisani so se nanašali samo na tiste med izdelavo. Sicer se pa ta material da dobro reciklirati (in se ga razmeroma veliko reciklira - kaže da je mnogo plastične embalaže iz tega).
Poliester PE GRP
    Stekloplastika - pogosto postavljena vprašanja - angleško, a dobro
    Različni materiali - smole - za kompozite - angleško
      Pregled 'smol' za kompozite, ki morajo biti odporni na korozijo - ne le poliestrske.
    Isoftalna smola proti vinilestru - info s foruma Botdesign.net
    Zelo zelo na kratko in ultra jasno je pojasnjena razlika v smolah, katalizatorjih in razlogi za različno paro(ne)propustnost med več materiali. SR 290 imam vtis, da je eden od tistih, ki ima to naštudirano.

    Industrijska praksa - v tem primeru, kar zadeva tanke za gorivo.
      Knjiga Reinforced Plastics Durability omenja več stotisoč velikih isoftalnih (isophtalic) poliesterskih tankov za bencinske črpalke v ZDA. Omenja pregled 26 let starega takega tanka, ki so ga zakopali nazaj s pričakovano življensko dobo vsaj še 30 let - ampak ta knjiga mislim da je bila izdana pred letom 2000, torej pred 'bio' gorivi.

      Vinilester mislim da je bil poskušen, pa ni imel bistvene prednosti za ta namen (ima prednosti za kisline in podobno, za cevje in reagenčne posode za marsikaj - ne za vse - za kemijske tovarne). Za bencin-tanke ni bilo treba vinilestra, čeprav so malo poskušali, in kar so poskusili, je bilo dražje in nič boljše (in mislim da niso zelo podrobno preizkušali).

      Vir za večji del tega je zgornja bukla - ampak kot rečeno je iz časa pred 'bio' gorivi.

    Polikarbonat PC
    Polipropilen PP
    Akrilonitril Butadien Stiren . ABS
    Poliuretan
    Družina odpornih (trpežnih) materialov raznolikih lastnosti - od elastičnih niti (spandex) mimo pen (izolacije, tesnila, ležalke...) mimo trdnih izdelkov do prekrivnih plasti (barve in zaščitni sloji) ter lepil. Več postopkov polimerizacije, najpogostejši je bil z isocianati, ki pa so toksični in se zato iščejo alternative.
    http://en.wikipedia.org/wiki/Polyurethane
    Tokrat sem tole zapisal predvsem zato, ker mi je sodelavec - med drugim modelar - pri pogovoru o 5 let na 40+m potopljeni poliesterski barki rekel, da poliester (in gel-coat) vedno prepuščata 3% vode, in če je on to želel preprečiti, je z notranje in zunanje strani prebarval s PU barvo, pa so mu modeli ostali suhi in tako lažji, kot ostalim, kjer je bila potem notranjost poliesterske lupine (trupa...) vlažna.

Iz česa so gumenjaki
    Nekaj o tem je že napisano nekaj prispevkov nižje v tej temi - tudi ovezave. Tole povezavo pa ponovim še tule kar kot naslov.

    PVC ali ne-PVC za gumenjak? - angleško, inflatableboatworks, tudi zanimiva navodila za lepljenje...
    Hypalon oziroma CSM
    Material za napihljive čolne, odporen ali odpornejši na vse, na kar je občutljiv PVC. Izvirni Hypalon je DuPont l. 2010 nehal delati, domnevno zato, ker naj bi pogruntali bistveno boljše plastifikatorje za PVC, v splošnem pa kaže, da zdaj tržijo druge elastomere.

    Več različnih drugih izdelovalcev še vedno dela (takrat ko sem pisal tole recimo ORCA) na CSM površinskem sloju temelječe kompozitne tkanine za napihljive čolne - ki so verjetno še vedno boljši - a dražji - od PVC 'gumenjakov'. Hipalon zdaj med ljudmi (in tudi tržniki) večkrat pomeni večplastno tkanino, katerega zunanji sloj je CSM, pod njim ena ali več plasti tkanine, ki daje in drži obliko in neoprenska plast, ki je zračna zapora, ne pa več zaščitenega imena izdelka DuPont.

    EXCEL INFLATABLES napisal/-a: Hypalon® (ki ga je patentiral Du Pont ZDA pred približno 40 leti) je neoprenska gumirana tkanine in je dolgo veljal tudi kot najboljše gumirano platno za gumenjake.
    A v zadnjih letih so se pojavile številne sodobne plastične mase, ki daleč presegajo moč in vzdržljivost Hypalon-a®.
    Zato so se številne ključne stranke ( med njimi tudi vojna mornarica ZDA in obalna straža ZDA) odločile za sodobnejše in kvalitetnejše materiale kot so Elvaloy®,Strongan®, Hytex®, Duratex®, ...
    Tako je prenehala proizvodnja Hypalon® 20-aprila-2010 ( http://www.dupontelastomers.com/product ... ypalon.asp ),
    ker je potekel tudi enoletni dovoljeni rok za skladiščenje Hypalon-a® , EXCEL Inflatables UK ne izdelujejo več gumenjakov iz Hypalon-a®, temveč izključno le iz Hytexa®

    Lahko pa mirno zatrdimo, da kdor še zdaj ponuja gumenjake iz Hypalon-a® , ponuja zastarelo tkanino ali pa preprosto zavaja kupce.

    EXCEL izdeluje vse svoje serijske čolne iz Hytex® tkanine min. debeline 1100 decitex , na željo kupca pa tudi iz debelejšega platna, vse tja do 2250 decitex.


    Nekaj o Hypalon-u, kot je to nekoč pomenilo
    DuPont Elastomeres zdaj:
    Aha - še malo zgodovine napihljivih čolnov

    Polivinil klorid - PVC
    To je material, iz katerega so cenejši 'gumenjaki'
    Kratka - a mislim OK - priporočila za nego na Salterboat.Com
    Odgovori na vprašanja - Boatstogo
    Uporabljeni materiali so praviloma sestavljeni (kompozit) - tu je slika, kako je na primer narejen tog napihljivi pod v enem PVC gumenjaku
    SlikaSlika
    Toda - več virov pravi, da so PVC poleg občutljivosti na UV (v nekaj letih, če so nevarovani, zbledijo in postanejo lepki - ali krhki, odvisno od tipa) često veliko bolj od CSM občutljivi na razlito gorivo in izpušne pline (ostanki ogljikovodikov v njih, tudi majhne količine), ozon, sredstva za sončenje in odganjanje mrčesa (to dvoje nepojasnjeno) in silikon (ne primejo več lepila, če je treba krpati)
    Tipi tkanin za napihljive čolne na Isladngirl omeni izboljšani PVC material (kopolimer - omenjen Elvaloy) in v zadnjem času dobre tkanine za 'gumenjake' na osnovi poliuretanov, a o zadnjih materialih še ni izkušenj o trajnosti.

    Taka družina izdelkov naj bi bil tudi heytex.

    Nekaj takih iz novejših PVC:


    Gelcoat
    Sem pride še kaka povezava na to, kaj je to in kakšno vlogo ima pri kaki plastiki in pri kakšnem namenu uporabe.

    Kratko... Kompozitni deli - zlasti s steklom ojačeni poliester - vpija vodo in pod vplivom vode in UV svetlobe ni trajen, zato ga je treba pred obojim zavarovati. Gelcoat je običajna površinska zaščitna plast steklo-poliesterskih trupov plovil, in ima predvsem naslednje tri naloge: preprečuje dostop vode v plasti pod njim (nekaj malega vodne pare velikokrat prepušča), dodatki v njem preprečujejo dostop UV svetlobe v plasti pod njim, skrbi za estetski videz površine (gladkost ali nedrseča površina, barve...).

    Obstajajo tudi druge obdelave površine, tudi boljše, a so običajno dražje in včasih tudi zahtevajo kombiniranje (nekatere sicer odlične so tudi UV občutljive in je treba imeti v mislih tudi to) in je zato gelcoat najpogostejša površinska plast s steklenimi nitmi ojačenih poliesterskih izdelkov. Tule bo povezava tudi na to, zakaj in kako se ga neguje
    Nekaj za začetek:
Vinilester ali epoxi?
    Kaj je kdaj bolje uporabiti za poškodbe trupa barke - tema na forumu (tudi kje se dobi material)

Guma

Lepila za napihljive čolne
    Jack's Plastic Welding med ostalim opiše tudi tehniko za lepljenje PVC na hipalon - kar sem videl prvič - in tudi napiše sestavo priporočenega (dvokomponentnega) lepila. Začeli so menda z lepljenjem PVC logo nalepk na hipalonske čolne... - ampak da to prime, rabi čas (za kakšno fazo rabi cel dan pavze).

    Za uvod da tudi kupček svaril pred začetkom:

    - česa ne vdihavati - toluen in MEK in česa ne smeš dobiti na kožo,
    - kaj je vnetljivo ali v mešanici z zrakom lahko raznese (iskrenja, kontrolni plamenčki grelcev ipd.)
    - kaj storiti, če vdihneš ali zaužiješ (takoj nekaj samopomoči in obvezen klic v center za posredovanje pri zastrupitvah)

    Nikoli uporabljati silikonskih zaščitnih sredstev na napihljivih čolnih! Silikon se oprime površine in kjer mogoče vpije v njo - in nanjo ni mogoče nikoli nič več zanesljivo nalepiti. Če uspe zlesti v zalepljene spoje, bodo tudi ti hitro propadli, in nasvet pravi, da do tega pride pri vseh vrstah plastificiranih tkanin.

    Zaščitno sredstvo 303 (UV zaščita, če prav pomnim) nima tega učinka, ker ne vsebuje silikona.

Akrilni materiali - barve, lepila, plastike...
    Med njimi so (alkil)cijanakrilat, metilmetakrilat, etilcijanakrilat... takoimenovana sekundna ali 'super' lepila. Drugo ime za prozorno polimetil-metakrilatno plastiko je 'plexi' ali akrilno steklo, akrilne niti (poliakrilonitril), akrilne barve ... Akrilonitril Butadien Stiren - ABS je v širšem smislu tudi iz te skupine.

Epoksidni in poliuretanski prekrivni sistemi za pomorsko rabo - na kratko kaj in kako...
    Naletel sem na priporočilo za uporabo PU barve za preprečitev vstopa vlage v steklo-poliesterski trup, ki ima sesut gelcoat. Mož praviloma ve, kaj govori in poleg tega, da je to praktično uporabljal, razume tudi teorijo. Mi pa smo se ob odpravi posledic osmoze in podobnega v glavnem pogovarjali o epoksi primerju in podobnem.

    Na zgornji povezavi je na kratko, v čem so razlike med epoksidnimi in poliuretanskimi zaščitami (in materiali) in kdaj in kje je kaj (bolj) uporabno - in zakaj - z jedrnato razlago kemijske plati.

    Več je na strani izdelovalca takih materialov Gurit. Ne vem še, kako kakovostni so njihovi izdelki, ampak dokumentacija je izjemno pregledna in tisto, kar sem doslej prebral, imam tudi vtis, da 'štima'.
Še nekaj o smolah in za kaj je kaj z epoxy.com - zame dober pregled.

Silikoni
    Silikoni so umetni polimeri, kjer verigo (podobno kot C-C za ogljikove atome pri 'organski kemiji') tvorijo Si-O-Si nizi. Uporabno za marsikaj (kot lepila, maziva, tesnila, električna izolacija - ne vsak, kateri so lahko tudi prevodni, mnogi - večina? - je prepustna za pline... Pogosto kot mazivo gibljivih delov pri zavorah - zaradi temperaturne obstojnosti. Večina komercialno razpoložljivih vodoodbojna.

    Kombinacije z drugimi snovmi - recimo kovalentna vezava na Si na površini stekla za trajno vodoodbojno plast ali - podobno visoko vodonepropustno in trdnejšo z Nylonom, ampak kaže da ta kombinacija ne 'diha'.
Termo skrčljive cevi - iz česa so, kako funkcionira...

Trajnost plastik - povezave...


Tole bo kazalo - ki bo podobno kot prispevek o zanimivih povezavah kazalo na prispevke s tega področja. Prispevki o posameznih rečeh bodo bodisi že obstoječi na forumu, bodisi zunanji, bodisi spodaj v tej temi.

Gotovo bo vsebina večkrat preurejena - še ne vem, ali bi bilo bolje imeti po kemijski sestavi, ali po namenu (recimo lastnosti različnih plastike
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Če Sep 08, 2016 02:59, skupaj popravljeno 54 krat.
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5864
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Zakaj klamfam skupaj take reči?

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Ne Jul 31, 2011 14:52

Zakaj klamfam skupaj take reči?

Nimam posebno dobrega spomina za nepovezane podatke in podrobnosti, tako da ko kakšno reč rabim, poiščem podatke o njej. Ko jo rabim, si običajnoi stvari razjasnim precej temeljito.

(To je poklicna deformacija, ki mi je ostala iz časa, ko sem programiral aplikacije in sistemske programe, ki so morali biti zanesljivi, ali iskal napake v njih (redko v svojih)).

Do naslednjič, ko rabim, pozabim mnogo, lahko tudi večino podrobnosti, med drugim lahko tudi to, kako in/ali kje sem že zadnjič našel potrebne informacije.

V prihodnje bom semle v prvi prispevek postavil bližnjice, po katerih bomo tako jaz kot ostali, ki jih bo to zanimalo ali jim bo prišlo prav, (spet) našli podrobnosti, ki bodo prišle prav, jih pa ni treba in jih nima smisla imeti stalno v mislih.
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5864
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Laneno olje

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Po Okt 14, 2013 19:12

Laneno olje

    Tule je bilo videti, da je potrebno opisati lastnosti 'sušečih' olj.

    Laneno olje je pretežno iz nenasičenih maščobnih kislin, ki pri oksidaciji polimerizirajo. Polimerizat je trden, a ne krhek in je vodoodbojen. Ni paronepropusten (=diha).

    Ko ta reakcija poteče do konca, te snovi nehajo biti na otip mastne.

    Laneno olje je osnovna sestavina
      firneža (dodane predvsem snovi, ki pospešijo strditev, ki so večinoma strupene - angl. Varnish),
      klasičnih slikarskih oljnih barv,
      tradicionalnega steklarskega kita in tako dalje.

      Je tudi ena od pomembnih sestavin večine sredstev za nego tika (teak).

    Drugo zelo znano olje z enakim učinkom je tungovo olje (ki je tudi ena od pomembnih sestavin večine sredstev za nego tika), podoben učinek je pri vseh oljih z velikim deležem (zlasti večkrat) nenasičenih maščobnih kislin.

    Trajnost do uporabe je v prisotnosti kisika omejena. Zadeva se trdi zato, ker je do nje pride kisik in ne zato, ker bi kaj odhlapevalo, tako da polna neprodušno zaprta posoda ostane uporabna dlje od enako zaprte skoraj prazne.

    Mimogrede, isto velja za trajnost lanenega olja za uživanje - če posoda ni polna in neprodušno zaprta (in na hladnem in temnem...), ne bo dolgo uporabno.

    Pozor: oksidativna polimerizacija teh snovi sprošča toploto (eksotermna reakcija), zato nevarnost samovžiga s temi snovmi naoljenih bombažnih krpic, zlasti, če se toplota ne more odvajati (debelejše plasti itn.), tako da jih je treba po uporabi bodisi oprati v detergentu in posušiti, bodisi kontrolirano sežgati.

    Eden od ponudnikov...
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5864
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Družina izdelkov 303® Products (Protectant, Fabric nekaj...)

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Pe Okt 18, 2013 19:25

Družina izdelkov 303® Products

O tem doslej že podatki, a zelo razmetani... Zdaj tu poskus, da dam bodisi podatke bodisi povezave skupaj na eno mesto.

Problem je (že nekaj časa trajajoča) težava pri urejanju obstoječih prispevkov z več povezavami, ki že precej mesecev ne gre (sporočilo 'forbidden...')


Čisto kratek povzetek (odlične vsebine na nekaterih povezavah ni več, zato del ponovim tu, preden še kaj izgine):
    303 High tech fabric guard
      za zaščito materialov pred umazanijo, oljnimi madeži…
      Za zunanje materiale najboljša izbira ki preprečuje pronicanja tekočine skozi materiale ker ustvari trajno vodo odbojno površino.
      Za vse notranje in zunanje materiale; preproge, oblazinjeno pohištvo, navtično oblazinjeno pohištvo in senčila, strehe kabrioletov, šotore, tende, dežna oblačila, pohodniške čevlje in garnitur ki vsebujejo volno in svilo.

      Dobavljiv v dveh količinah 0,95l in 3,79l
      ...
      Področja uporabe:

      Plovila: bimini, sprayhood, cocpit covers, dodgers, ponjave za čolne, jahte, jadrnice, zaščita jader
      Poslovna in stanovanjska senčila, tkanine za zunanjo uporabo.
      Avto dom: akrilne markize in ostale tkanine
      Avtomobilsko platno – strehe kabrioletov
    303 Aerospace protectant
      ...
      MATERIALI IN PODROČJA UPORABE:

      GUMA: avtoplašči, neopren, lateks, gumi tesnila, gumi strehe, dežna oblačila…
      PLASTIKA: vinilne strehe in okna kabrioletov, sedeži na plovilih, ceradna platna in ponjave za vse namene
      NAPIHLJIVI ČOLNI: hypalon, PVC
      STEKLENA VLAKNA: plovila, avtodomi, vodne sani
      LEXAN IN AKRILNE PLOŠČE
      OGLJIKOVA VLAKNA: ribiške palice, okvir koles
      USNJE: sedežno pohištvo, sedeži motociklov, oblačila,…
      PVC pohištvo, napihljivi bazeni, ponjave in pokrivala
      Tkanine za jadra: DACRON

Od izdelkov tega izdelovalca so mi bila najzanimivejša sredstva za UV zaščito plastike in tkanin, imajo pa tudi čistilne izdelke za te materiale.

Najprej, kar vem na pamet (brainstorming)
    Jadralna letala in UV (ultravijolična svetloba)
      Za 303 aerospace protectant sem slišal med jadralnimi letalci. Večina sodobnih jadralnih letal je iz stekloplastike, ki je UV občutljiva (poliester + vlaga + energija -> depolimerizacija, torej razpad molekularne verige; pri drugih polimerih lahko podobno - podrobnosti, če treba, v posebnem prispevku ali prispevkih.).

      Za ta razpad ni potrebna voda (torej razpokanost...), dovolj je že poroznost za vodno paro (in praktično nobena plastika ni popolnoma paro-nepropustna) in energija (UV žarki).

      Jadralna letala so še posebej izpostavljena tveganju zaradi tega pojava zato, ker je UV svetlobo blaži ozračje, to pa seveda pomeni, da je na večji nadmorski višini intenzivnejše.

      Ta pojav je (poleg odstranjevanja mušic in podobnih 'aerodinamičnih' motenj) še en razlog, da se jadralna letala tako rigorozno polira, in skoraj gotovo glavni razlog, da se jih prekriva čez noč, da nanje ne pade rosa.

    Tudi druga letala so (vsaj deloma) iz plastike
      Tveganje ne zadva le jadralnih letal, ampak vse UV občutljive plastične dele vseh letal (seveda tudi USA vojaških...), ki so izpostavljeni svetlobi.

      In vse večji delež v letala vgrajenih materialov so kompoziti s plastiko, in mnogo od tega je izpostavljenega UV svetlobi, ki je še posebej močna na velikih višinah.

      303 aerospace protectant je po vsem sodeč bil razvit v odgovor na ta problem - premaz je združeval je UV zaščito in parno zaporo (zamazanje, zapoliranje...) por, skoraj gotovo pa tudi vodoodbojnost.

    Naslednji njihovi izdelki za UV zaščito so bili preimenovani in - kjer je bilo potrebno - prilagojeni drugi uporabi (jaz vem le za poseben izdelek za zaščito tkanin, sicer pa vedno pogledam na povezavo, za kaj je kaj).

    Tudi je izdelovalec v več desetletjih (60 let?) dobil novega lastnika, ampak družina izdelkov je po dostopnih podatkih sodeč obdržala ime.

Zdaj pa viri in povezave
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Po Okt 26, 2015 17:02, skupaj popravljeno 2 krat.
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5864
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Materiali (predvsem za) za osi krmila

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Sep 09, 2014 16:52

Materiali (predvsem oziroma za začetek za) za osi krmila
    Na forumu je bila je ena zgodba o zviti osi krmila na večji jadrnici, in tam je beseda med drugim nanesla na tesnenje odprtine za os krmila.
    Že prej je bilo nekaj zvitih osi krmila na mini-12 in še nekaj zgodb iz knjig (in včasih pogovori s tistimi, ki so jih napisali)- recimo:
      Potopljene sanje, Srečko Pust (delaminacija trupa okrog vpetja osi krmila, kar je potopilo jadrnico Ciao)
      Managing Storm at Sea, Hall Roth (vsaj ena zgodba, ko je bila zvita os krmila v viharju, verjetno zaradi neuravnovešenih sil na sprednjem in glavnem jadru)
      mislim da tudi Taktike na olujnom moru, Mladen Šutej

    Zame zanimive povezave v zvezi s tem...

    JEFA ponudnik osi krmil in krmilnih sistemov
    JEFA dobre primerjave in primernost materialov za osi krmil tako kar zadeva trdnost kot kar zadeva odpornost na korozijo
    JEFA različni tipi korozije - poljudno razložena teorija, fotke primerov, risbe tokov pri galvanski... Dober vir.
    Slika
    Tole je slika posledic galvanske korozije zaradi napačne uporabe antifoulinga s kovniskimi delci (najpogosteje je bilo z bakrom); pod sliko je povezava na pdf o tem.

    O materialih za osi krmil - forum practicalmachinist - vrste korozije v različnih okoljih, recimo inox ima problem z odpornostjo na morje v okolju s premalo kisika; tudi o združljivosti materialov, kar zadeva galvansko korozijo - tu sem tudi našel povezavo na tole zgoraj.

    Google rudder shaft Zadetki o oseh krmila, vpetju itn. (klikni tudi pri google na slike)
    Google rudder shaft seals - treba malo pobrskati, da najdeš, kaj ni samo reklama
    Google prop shaft seals[/url
    [url=http://www.jefa.com/products/sealing/sealing.htm] - tudi se pri teh poizvedbah splača pregledati slike

    JEFA
    - načini tesnenja krmilne osi in ostalo, kar vpliva na možen vdor vode skozi odprtino za os krmila
    Slika


    PYI INC. - propelerji, tesnila osi, osi krmila in tesnila zanje, avtopiloti - in tudi dokumentacija o izbiri in montaži zna biti zanimiva.
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5864
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Epoxy - nekaj info in povezav

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Mar 01, 2016 20:46

Epoxy - nekaj info in povezav
    Tradicionalno je veljalo, da epoxy ni UV odporen in ga je treba na soncu izpostavljenih mestih zaščititi (PU barva ali podobno).

    No, zdaj naletim na epoxy izdelke, za katere je vsaj deklarirano, da so UV stabilni (od premazov za betonske pode do materialov za premaz lesenih - tudi nadvodnih - delov plovil. Za ene lesene čolne bom poslikal nove in čez leto uporabe na soncu, pa škatlo, kateri epoksi je bil...

    Tu bo pa - upam - postopno več povezav na info o tem, kako se kakšne od teh reči obnesejo.

    Se pa izkaže, da je na povezavah še marsikaj zanimivega, nekaj sem povzel tudi v tem kazalu.
Primerjalno testiranje epox-jev za kajake, med drugim tudi s pol leta na soncu
The Epoxy Test - Six Popular Epoxies and varnish tested

    Izdelovalec kajakov primerja svoje materiale - razni aspekti (kako prepoji, kako trdi, ali med strjevanjem 'dobi pege'...)

    Kar nekaj zame zelo zanimivih informacij:
    • Recimo, kaj se zgodi pri mešanju ostankov različnih izdelovalcev - in kako takrat izračunati razmerja smole in trdilca...
    • Pa to, da naj bi bil za odstranitev - in nevtraliziranje - ostankov epoxy-ja s čopičev in posod za mešanje - bil idealen kis, sem tudi prvič videl. Aceton je dražji, toksičen, ne spremeni ostankov epoxy-ja v ne-toksično snov... Moram še preveriti, ampak kis - ocet - kaže da je zadetek v polno.
Epoxy, ki veže pod UV (UV curable epoxies)
    http://www.epoxies.com/products/uv-curable-illumabond/
    Izkaže se, da to najbrž niso epoxy-ji, čeprav so smole, ki polimerizirajo v epoxy-ju podobne materiale. Na povezavi je seznam materialov in njihovih lastnosti. Zanimivo - in spominjalo me je na nekatere zobotehnične materiale - a na hitro še nisem videl nič primernega za nas na morju.
Za tiste, ki ljubijo google
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5864
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

@Zlomljeno leseno veslo - lepljenje?

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Po Nov 13, 2017 19:37

@Zlomljeno leseno veslo - lepljenje?
    Mrzim nasvete, pri katerih prejemnik ne ve, zakaj naj kaj naredi... tudi, ko so dobronamerni, kot v temi na zgornji povezavi.

    To ne pomeni, da mrzim tistega, ki je dal tak nasvet, razen morda če ta to dela namenoma. Ravnanje tistega, ki to dela namenoma (da bi ostale držal v neznanju in s tem v podrejenem položaju), pa mrzim strastno in iz dna srca.

    In zato pišem tako, da mi - kar zadeva to - ni treba mrziti ne svojega ravnanja ne samega sebe.

Malček ozadja
    Kaj je pravzaprav les
      Les je naravni kompozit (sestavljen material) z v mnogih bistvenih pogledih enakimi lastnosti kot tehnični kompoziti (stekloplastika, armirani beton in podobno).

      Nekoliko poenostavljeno: Pri vseh kompozitih te vrste niti prenašajo natezne sile, ostali del pa drži niti na svojih mestih in prenaša tlačne obremenitve. V lesu so 'armatura' ali 'mata', torej del ki prenašajo natezne sile, celulozne niti, 'smola' ali pa 'beton', ki to drž skupaj pa mislim da je lignin.

      Ostale podsisteme, ki so skrbeli, da les živi in raste, se brani pred 'škodljivci' ipd., za ta primer zanemarimo.
    Lepljen les drži več od naravnega
      Ta trditev je le pogojno točna. Resnica je, da ima naravni les niti v smeri, kje so obremenitve, ko raste, kar pa je praviloma drugačni smeri, kot potrebuje tisti, ki to želi uporabiti. Obstaja več načinov, kako doseči, da bodo šle niti v smereh, kjer bodo natezne obremenitve pri tehnični uporabi lesa, in ena je, da trdno zlepiš plasti med seboj tako, da bodo niti tekle v smeri, ki jih potrebujemo. Drugi dejavnik je, da imamo lepila, ki trdneje primejo celulozne niti - ali plasti lesa - kot tisto, kar jih po naravi drži na mestu v lesu. Tako lahko lignin v naravnem lesu popusti, ko tako lepilo ne in v tem primeru je s takim lepilom sestavljeni leseni kompozit za tisto obremenitev seveda trdnejši od kosa lesa, ki ima niti (in letnice) naključno glede na obremenitev in morda še slabo kakovost snovi, ki niti drži (manj gost les, napačna vrsta lesa...).
      En odgovor na ta problem je nano-tehnološko (z molekularnimi stroji) postavljanje niti na mesta in v smeri, kjer se za načrtovane obremenitve rabijo. Ko so si ljudje za ta problem vzeli potreben čas, je to pomenilo, da so šli živet na primerno klimo (kjer je les rasel z nitmi na gosto), izbrali in posadili primerne vrste lesa (tudi odpornost na škodljivce) - in rod za rodom - med rastjo krivili les v oblike, ki so jih potrebovali. Tako je en rod za izdelavo ladij sadil les za pravnuke, med rastjo krivil les za vnuke in sinove ter za gradnjo lesenih ladij uporabljal les, ki so ga posadili njihovi pradedje, krivili in negovali pa dedje in očetje.
@zlomljeno leseno veslo
    Ne vidim lahke variante, kako doseči, da bodo sedaj pretrgane niti držale natezno obremenitev. Teoretično - v smislu zgornjega - bi moral recimo namočiti pretrgane niti v super lepilo in jih potem zavleči drugo med drugo - za kar ne poznam načina.

    Slika

    Šlo bi tudi odstraniti zlomljeni kos in ga zamenjati z zdravim, vlepljenim tako, a bi se niti starih kosov na razmeroma veliki površini (postrani ali kaj podobnega) vlepile na vstavljeni kos.

    Za zasilno rešitev bi bilo okrog tega lahko kakorkoli narediti nekaj, kar bo lahko prenašalo natezne sile (nataknjena cev, laminat v primerni smoli - recimo steklene niti v poliestru, karbonske v epoksiju itn), ampak tudi pri tem bo ta del vesla s strganimi nitmi lahko prenašal le še tlačne obremenitve, ne pa več dobro nateznih in je to le zasilna rešitev.

    Nekoč sem na ugani lokacijo dal uganko, ki je - preden jo je nekdo od moderatorjev tam zbrisal - nekoga (ta se bo morda oglasil) pripeljala k informacijam o izdelavi in vzdrževanju lesenih plovil - in isti vir gotovo bodisi ve, kdo lahko naredi vesla, bodisi jih zna narediti sam.

    Bouton je dobil naslov na ZS, verjetno pa bom nekoč spet spacal (tokrat v drugem delu foruma in morda malo bolje) tisti prispevek
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5864
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Razne reči

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Po Maj 18, 2020 12:45

Razne reči,
ki bi jih bilo treba dati na ustrezna mesta v ustrezne obstoječe prispevke

Najprej moj 'standard diclaimer' zadnjega časa

Korozija: mehanizmi in preprečevanje
  • Marine Corrosion - Causes and Prevention
  • Intergranular Corrosion (Cracking)
  • Korozija aluminija in njegovih zlitin na straneh Društva za vakuumsko tehniko Slovenije
    Odličen pregled mehanizmov (kemijska in fizikalna plat 'špilata' TBOMK) korozije aluminija in njegovih zlitin ter mehanizmov odpornosti aluminija in njegovih zlitin pred korozijo. Dobro bi bilo, da bi tu napisano prebrali, razumeli in upoštevali zlasti tisti, ki žele mehansko čistiti (brusiti, polirati) aluminijaste dele v morskem okolju, ali spravljati v galvanski stik z aluminijastimi deli (privijati, kovičiti...) dele iz drugih kovin.
    Velik del napisanega velja tudi za druge zlitine in njihovo korozijo in odpornost; kr3mn1 to zna (in pri svojem delu upošteva), za nas ostale pa je tu med drugim tudi dobro pojasnilo interkristalne korozije, ki jo je kr3mn1 omenil tule.
  • Materiali v morskem okolju - Fakulteta za pomorstvo in promet - povezavo dal kr3mn1
    Zlasti del o kovinskih materialih je dober temelj za razumevanje tega, da razlika med materiali različnih standardov ne pomeni nujno le občutljivosti površine materiala na korozijo (in s tem le na 'estetiko' ), ampak tudi v globino in s tem na trdnost in trajnost materiala.
  • Študijsko gradivo o materialih - Zavod za gradbeništvo, polimerni laboratorij
    Desno spodaj je seznam študijskih gradiv:
    • Tehnologija materialov - zveza med sestavo, strukturo, lastnostmi in uporabo materialov
    • Tehnologija materialov - zgradba atoma
    • Tehnologija materialov - kemijska vez
    • Tehnologija materialov - zgradba trdnih snovi
    • Tehnologija materialov - mikrostruktura
    • Tehnologija materialov - mehanske lastnosti
    • Tehnologija materialov - standardizacija
    • Tehnologija materialov - fazna ravnotežja
    • Tehnologija materialov - kovine
    • Tehnologija materialov - keramika
    • Tehnologija materialov - polimeri
    • Tehnologija materialov - kompoziti
    • Tesnilni materiali
    • Samočistilni premazi
David H. Pascoe - izkušnje dolgoletnega ocenjevalca plovil
    V času, ko sem prilepil te povezave, je že preminil (2018). Njegovi prispevki imajo dve osnovni ciljni publiki: ena so bodoči informirani kupci plovil, druga bodoči dobri ocenjevalci (surveyorji) plovil. Kar zadeva te druge je ugotovil, da ne obstaja temu ustrezen študij in da tudi ne kaže, da bi se še za njegovega življenja organiziralo formalno izobraževanje za strokovnjake za ocenjevanje plovil in njihovega stanja, zato je vložil precej napora v gradivo za uvod bodočih ocenjevalcev plovil (surveyorjev) v usposabljanje za to delo (kolikor uspem videti, je mnenja, da to usposabljanje itak nikoli ni končano).
  • Buying, Owning and Maintaining a Boat or Yacht
    • Your First Boat I, II in III
    • Affordable Boats
    • The Perfect Boat
      ...
    • Maintenance, Repairs & Troubleshooting
    • Boat Handling & Boat Safety Articles
    • How to Keep Your Boat From Sinking
      ...
      in še kup zanimivega (ne moreš zlahka nehati brati)
  • Yacht Survey - pregled vsebineOstalo se da najti po povezavah na straneh, na katere sem zgoraj že dal povezave.
TBOMK - To the Best of My Knowledge - kolikor jaz vem, potem ko sem solidno pobrskal
Correct me if I am wrong, please.

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost