za začetno "dvorano" se jama zoži v rov, ki naredi dva pravokotna ovinka, zato je v notranji polovici popolna tema. Tam notri presenetijo tudi pravi kraški pojavi, zato priporočam čim močnejše svetilke.
Mi smo po zaslugi valov burje z dingijem prišli povsem do plažice na koncu. V jami valov sicer skoraj nismo čutili, razen na koncu rova - tam sta nas dva prenesla čez podvodni skali, na katerih sicer nasedeš. Vprašanje je seveda, kako je v močnem jugu, takrat zna biti na koncu rova nevarno (seveda pa je takrat itak vprašljiv že sam vstop v špiljo).
Do konca notranjega rova, ki je bil nam vrhunec obiska, kakšnih klavstrofobikov jaz ne bi vlekel ...
Pa še morda najbolj koristen nasvet: vhod v špiljo je 100 m od JV rta! Če ga iščeš "na južni strani otoka", hitro najdeš kakšno še neodkrito jamo ...
