R.I.P. EVINRUDE

[SR 290]

Najenostavnejša primerjava po izkoristku in moči:
(Lahko se zapletemo z porabo na uro, ali na prevoženo pot, ampak tam je veliko špekulacij, tole je pa čisto.)


Tankerji in kontejnerske ladje imajo motorje nad 100.000 konjev in med plovbo so verjetno 60% obremenjeni, torej rabi vsaj 60.000 konjev vsak.

Avtomobili imajo v naših časih povprečno po 120 konjev in med vožnjo so okrog 20% obremenjeni, torej rabijo avtomobili povprečno 25 konjev vsak.

2.400 avtomobilov torej porabi enako moči kot ena Cargo ladja, ob tem da:
- je pri ladji zaradi velikosti izkoristek celotnega pogona okrog 30%
- pri avtomobilu je izkoristek celotnega pogona v tem režimu delovanja pod 15%

Dejanski izpusti so torej pri eni cargo ladji približno enakovredni 1.200 avtomobilom, ampak tu je vmes ogromno okoljevarstvene megle, kjer so politična razhajanja o škodi:
- ladja napravi več saj.
- ladja napravi več dušikovih oksidov.
- zaradi zgoščenosti izpuha naj bi delala posebno sliko oblakov.

Kakorkoli obrneš sta cargo ladja in tanker z naskokom najučinkovitejši prevozni sredstvi. Tista slavna Gretkina oh in oh eko jadrnica, ki jo je pripeljala iz Amerike nazaj v evropo, je že v fazi pridobivanja umetnih mas in karbona za gradnjo specifično po bruto tonaži neprimerljivo bolj onesnažila naš planet z odpadkiin CO2jem kot katerikoli tanker v celotni življenski dobi uporabe, pa četudi ima not "ruski" motor.

[pajer1]

Vseeno ne verjamem, da kontejnerska ladja v enem letu onesnaži za 50000000 avtomobilov. Iz naslova pogona. Pustmo, da zlivajo drek iz nje. Samo pogon dajmo upoštevat. Torej tipični izkoristek in tipične emisije, tipično moč pogona.

Evo domača naloga, dejte poračunat.

Js nimam cajta zdaj, moram za piknik rihtat.

Kako leto nazaj sem gledal po TV-ju oddajo National Geografic ravno o onesnaževanju , ki prihaja z morja. Povedali so, da 11(enajst) velikih kontejnerskih ladij onesnaži s porabo črnega mazuta-to je v bistvu odpadek v rafinerijah, več kot ves cestni promet v Evropi.

.

[jozko]

... Tista slavna Gretkina oh in oh eko jadrnica, ki jo je pripeljala iz Amerike nazaj v evropo, je že v fazi pridobivanja umetnih mas in karbona za gradnjo specifično po bruto tonaži neprimerljivo bolj onesnažila naš planet z odpadkiin CO2jem kot katerikoli tanker v celotni življenski dobi uporabe, pa četudi ima not "ruski" motor.

Saj res, kam pa se je v zadnjem času potuhnila Gretka

Da je ni slučajno korona vzela

[SR 290]

Tole o onesnaževanju je kot elastika in malo razmisleka vedno prav pride.

1.) Večja cargo ladja, ali tanker skurita tam okrog 10 ton/h mazuta!
2.) Povprečen avto skuri 4 l/h goriva!

3.) Enajst cargo ladij skuri okrog 110 ton/h mazuta, ali toliko litrov kot 27.500 avtomobilov, torej podobno kot avtomobili nekega manjšega mesta.

4.) Vsekakor lahko tudi en delujoči tanker bolj onesnaži ozračje kot ga je ves zahodno evropski promet za časa karantene, ali pa v noči iz 31. 12. na 01. 01., drugače je pa tole ena ekstra traparija.

5.) Če govorijo o onesnaženju z sajami jih je gotovo v izpuhu tankerja mnogo več kot v avtomobilskem, ampak govorit tako na počez, da enajst tankerjev onesnaži toliko kot ves cestni promet v evropi, je pa enako neumna trditev kot tiste oddaje, kjer je National Geografic prodajal nebuloze o mega kladvenici in megalodonu, celo priče so intervjuvali in imeli so avtentične posnetke

6.) Če bomo še dolgo gledali tele anglosaške televizije, bomo vsi mislili, da se je zahodna civilizacija začela, ter končala na angleškem dvoru, vse ostalo je bilo pa od kamene dobe do prve svetovne vojne eno samo zahojeno barbarstvo.

[kr3mn1]

Tole o onesnaževanju je kot elastika in malo razmisleka vedno prav pride.

1.) Večja cargo ladja, ali tanker skurita tam okrog 10 ton/h mazuta!
2.) Povprečen avto skuri 4 l/h goriva!

3.) Enajst cargo ladij skuri okrog 110 ton/h mazuta, ali toliko litrov kot 27.500 avtomobilov, torej podobno kot avtomobili nekega manjšega mesta.

4.) Vsekakor lahko tudi en delujoči tanker bolj onesnaži ozračje kot ga je ves zahodno evropski promet za časa karantene, ali pa v noči iz 31. 12. na 01. 01., drugače je pa tole ena ekstra traparija.

5.) Če govorijo o onesnaženju z sajami jih je gotovo v izpuhu tankerja mnogo več kot v avtomobilskem, ampak govorit tako na počez, da enajst tankerjev onesnaži toliko kot ves cestni promet v evropi, je pa enako neumna trditev kot tiste oddaje, kjer je National Geografic prodajal nebuloze o mega kladvenici in megalodonu, celo priče so intervjuvali in imeli so avtentične posnetke

6.) Če bomo še dolgo gledali tele anglosaške televizije, bomo vsi mislili, da se je zahodna civilizacija začela, ter končala na angleškem dvoru, vse ostalo je bilo pa od kamene dobe do prve svetovne vojne eno samo zahojeno barbarstvo.

pozabljaš nekaj. Mazut kot gorilno sredstvo, če je prav uporabljeno, razen žvepla in ostalih zadev proizvaja skoraj 0 saj. Imamo nekaj megawatne gorilce na mazut, ko ga naštelaš da dela prav, vidiš samo malce belega dima od vodne pare. pa računaj, 100L/h je 1MW energije. 100L/h za 1000kWh, en motor na notranje izgorevanje jih spravi mogoče 150 skup z isto porabo bencina.

[Marjan Tomki]

Manjka info, na čem AEgir temelji svojo oceno primerjave.

Jaz sem tule že dal povezavo na to, v čem se je (po besedah Franca Kossute) letos spremenila zakonodaja, kar zadeva onesnaževanje zaradi pomorskega prometa.

Jaz sem si pri tem do sedaj zapomnil predvsem to, kar zadeva žveplove okside v izpuhu (dokler tega niso počistili iz goriv za avtomobile in drugo zgorevanje na kopnem, smo govorili o kislem dežju, ki je bil merljiv).

Če je AEgir imel v mislih primerjavo tega med avtomobili - kjer je žveplo prej izločeno iz goriv, in pomorskim, kjer se je doslej sežgalo in z izpušnimi plini izpustilo v ozračje - potem je slika najbrž drugačna, kot sta imela v mislih vidva (le trdi delci in CO2 na Gj energije... )

Počakajmo, da pojasni

Pa mogoče kdo ta del odcepi v kako temo o ekologiji pomorskega prometa v Vse kar ne spada nikamor.

[SR 290]

Ne vem sploh se ne spoznam na kemijo in če smrdi, verjetno niso kamilice, ampak za foro pa preklapljam na povezano temo ekoterorizma:
Žveplovi oksidi, dioksidi, al kaj vem kaki xksidi še, so tako strupeni, da ladijski prevoz onesnažuje bolj ali vsaj enako kot vsa kopenska prevozna sredstva?

Potem pa gremo na elektriko. Tam nič ne piha iz izpustov. Svoje Teslo lepo zvečer priklopiš na vtičnico in si kul, ter noro ekološli! Vsekakor z poudarkom noro, še posebej, če so elektrončki speljani v daljnovode z energijo, ki jo daje šaleški lignit.

[kr3mn1]

Ne vem sploh se ne spoznam na kemijo in če smrdi, verjetno niso kamilice, ampak za foro pa preklapljam na povezano temo ekoterorizma:
Žveplovi oksidi, dioksidi, al kaj vem kaki xksidi še, so tako strupeni, da ladijski prevoz onesnažuje bolj ali vsaj enako kot vsa kopenska prevozna sredstva?

Potem pa gremo na elektriko. Tam nič ne piha iz izpustov. Svoje Teslo lepo zvečer priklopiš na vtičnico in si kul, ter noro ekološli! Vsekakor z poudarkom noro, še posebej, če so elektrončki speljani v daljnovode z energijo, ki jo daje šaleški lignit.

veš kdo najbolj onesnažuje okolje? Pa noben ne jamra? Cementarne

[AEgir]

Mal bo treba prebrat novice. To je uveljavljen podatek. 50 mio avtomobilov/leto=1 kontejnerska ladja. Okol tega je bilo veliko napisanega, posnetega in prefaflanega. Ostaja podatek.

[Marjan Tomki]

Ne vem sploh se ne spoznam na kemijo in če smrdi, verjetno niso kamilice, ampak za foro pa preklapljam na povezano temo ekoterorizma:
Žveplovi oksidi, dioksidi, al kaj vem kaki xksidi še, so tako strupeni, da ladijski prevoz onesnažuje bolj ali vsaj enako kot vsa kopenska prevozna sredstva?

Potem pa gremo na elektriko. Tam nič ne piha iz izpustov. Svoje Teslo lepo zvečer priklopiš na vtičnico in si kul, ter noro ekološli! Vsekakor z poudarkom noro, še posebej, če so elektrončki speljani v daljnovode z energijo, ki jo daje šaleški lignit.

Če greš na elektriko z elektrarno na zgorevanje, moraš goriva očistiti pred elektrarno ali pa očistiti dimne pline. Če je nuklearna, moraš imeti v mislih hranjenje razpadnih produktov, pa kaj boš z njo po koncu obratovanja in med obratovanjem vpliv hladilne vode na okolje itn. Če je sončna, je dobro pomisliti, kaj je prej sonce 'poganjalo' tam, kjer si zdaj postavili elektrarno. Kratko - vse ima posledice.

Glede na to, da so termoelektrarne večinoma dovolj blizu porabnikov in goste poselitve, je zgodovina (kisli dež in odpadanje listja v gozdovih, pa vaša nekdanja 'dolina smrti'..., pa propadanje fasad in kipov na spomeniško zaščitenih zgradbah itn. itn.) že poskrbela, da se je tudi zakonodaja ukvarjala s tem, in se predpisano v veliki meri tudi uresničuje.

Tako je v Lj. je zmanjšanje števila individualnih kurišč, sprememba standardov za dimnike in peči in dimnikarje ter čistilne naprave za dimne pline na obeh toplarnah poskrbelo, da je nekoč običajna pol leta trajajoča megla postala mnogo redkejša. In da ne pozabim, da so začeli v toplarnah in verjetno tudi v večini ostalih termoelektrarn kuriti indonezijski premog, v katerem je manj žvepla; s tem, kar se je dogajalo z izgorevanjem žvepla iz nafte v ladjah, ki so ta premog pripeljale, pa se nismo preveč ukvarjali.

Za velike ladje so o tem doslej sprejemali le priporočila, ne pa zakonov, verjetno tudi zato, ker - razen v pristanišču - ni prizadelo koga znanega (je veter odnesel kamor je odnesel in je kisli dež padel kamor je padel, največkrat nazaj na morje). Zdaj se je pokazalo, da je to že zaznaven problem tudi v zaprtih morjih (Baltik in podobno). Zdaj mislim da je predpisano, da npr. v Benetkah turistična križarka za svojo porabo na privezu ne sme/ne bo več smela gnati svojih agregatov, ampak naj bi morala biti priklopljena na 'shore power'. Me zanima, kje bodo dobili tok, če se katera priveže v Kopru in bi bilo tudi tu treba ubogati ta predpis... (in kdo bo plačal kazen, če ga kot Slo ne bomo)

Če greš za pogon vozil na elektriko, obremenitev vedno samo prestaviš iz enega v drugi žep - kot seveda že dolgo sam veš.

@AEgir

Mal bo treba prebrat novice. To je uveljavljen podatek. 50 mio avtomobilov/leto=1 kontejnerska ladja. Okol tega je bilo veliko napisanega, posnetega in prefaflanega. Ostaja podatek.

Prosim, vseeno daj povezavo na kak vir

[AEgir]

Britain and other European governments have been accused of underestimating the health risks from shipping pollution following research which shows that one giant container ship can emit almost the same amount of cancer and asthma-causing chemicals as 50m cars.

Confidential data from maritime industry insiders based on engine size and the quality of fuel typically used by ships and cars shows that just 15 of the world's biggest ships may now emit as much pollution as all the world's 760m cars.

https://www.theguardian.com/environment ... -pollution

https://newatlas.com/shipping-pollution/11526/

https://enrg.io/one-container-ship-poll ... lion-cars/

https://www.greencarreports.com/news/10 ... llion-cars

[omas]

Prejsnja leta so borovnice v gozdu po spomladanskem dezju dobile neke rdece pike po listih, prvi listi od nasih breskev so se skodrali in odpadli. Letos tega ni. Borovnice so lepe, listi zeleni, pravtako pri breskvah ni kodravosti... zanimivo.

[SR 290]

Če greš za pogon vozil na elektriko, obremenitev vedno samo prestaviš iz enega v drugi žep - kot seveda že dolgo sam veš.

Vem pa tudi to, da vsaka prestava pomeni dodatne izgube v reduktorju...
Vem tudi, da tega čarovnega CO2ja nihče, razen rastlin, ne izloča dovolj učinkovito iz nobenih izpušnih plinov.


@ Omas,
Očitno ste letos zadeli z škropivom.
Pri nas lani ni bilo nobenih črnic, letos pa kar veje dol visijo, tako so polne. (Aja, lani jih je pozeba skurila.)


@Aegir,
kot sem si mislil, je tale o 50 mio:1 ena navadna Gretka politika!
- mar ni vseeno ali mazut skurijo na licu mesta v rafineriji, v tankerjih, v cementarnah, ali v toplarnah? Lahko bi spravili SO2 ven, to vsekakor in to pri takih velikih strojih niti ni tako težko. 3 km od nas je tovarna, kjer mesečno spravijo nekaj ton žvepla iz dimnih plinov.
- ena taka ladja ima 80 Mw, toplarna v ljubljani ima skoraj 500 Mw, prosuli Šoštanj ima skoraj 800 Mw in vse se ženejo na ekološko sporno gorivo, od katerih ima velenjski lignit z naskokom največjo vsebnost žvepla od vseh uporabljenih goriv. (Cela šaleška dolina smrdi od žvepla, ki se že pred kurjenjem sprošča iz rudnika in deponij.)
- če sem prav prebral omenjajo tudi, da ladje proizvedejo levji delež dušikovih oksidov, ki so precej kancerogeni? Ta trditev ni pravilna. Višja je kompresija "dizlov", višje so temperature izgorevanja, boljši je izkoristek. Ladijski agregati imajo super izkoristek, ki je navadno najboljši od vseh motorjev na notranje izgorevanje, ampak letala pridelajo precej več dušikovih oksidov od ladij in mislim, da skurijo več goriva od ladij. Kerozin sicer ni tako gost kot mazut, je pa vseeno ena malo bolj umazana nafta.

- verjetno imajo v teh člankih tudi potrdila o teh 50 mio:1, ampak so se zadlakocepili v točno eno stvar, ki se pač zaenkrat pri ladjah ne regulira, drugje se pa. To je tako kot politika, mediji in statistika. Zakaj misliš, da vsakemu politiko pride, ko sanja, da obvladuje statistični urad in medije? To so tri največje kurbe človeštva in se bodo vedno prodale za največji denar.

[kr3mn1]

Če greš za pogon vozil na elektriko, obremenitev vedno samo prestaviš iz enega v drugi žep - kot seveda že dolgo sam veš.

Vem pa tudi to, da vsaka prestava pomeni dodatne izgube v reduktorju...
Vem tudi, da tega čarovnega CO2ja nihče, razen rastlin, ne izloča dovolj učinkovito iz nobenih izpušnih plinov.

no...drugače je to en nateg z rastlinami. Toliko kot očisti, toliko tudi onesnaži. Rastlina živi od energije ki jo dobi od sonca, toliko kot porabi elementov da zraste, toliko jih sprosti nazaj ko zgnije. Še vedno je in bo reaktor za kisik - morje (alge). ali imamo tropski deževni gozd ali ne, se ne bi veliko poznalo. Ker če bi se, bi bil odstotek CO2 v tropskem gozdu, kjer je do zadnje pikice vse poraščeno enako nič. kar bi pomenilo da bi tudi vse kar ima klorofil - crknilo. začuda raste kot noro. Ker ima - sonce, vodo in CO2. Ki pa pride iz gnitja (aerobne pretvorbe) lastnih delov rastline ali rastline ki je odmrla pred tem.

Poglej si malo kako planet diha čez leto. južna in severna polobla. slab procent nihanja v deležu kisika med zimo in poletjem. Ker pozimi na severni polobli listavci nimajo kaj preveč listov, smreke so pa revčki kar se tiče pretvorbe.

[SR 290]

Mene je brez veze prepričevat.
V ekoteroristične ideje verjamejo v glavnem taki, ki vanj zavijajo seme kolesarske revolucije, ter ostali anarhisti in tisti, ki od tega pričakujejo profit.

Ampak čiščenje SO2ja iz izpuhov teh ladij pa verjetno vseeno ne bi bilo slabo in cene enega takega plovila ne bi posebno dvignilo. Poglej gornjo Mežiško dolino. Še več kot dve desetletji po uvedbi čiščenja SO2ja je okrog Žerjava prekislo skalovje za kako rastlino, malo bolj oddaljene Obistove skale, ki so bile desetletja popolnoma gole, so pa na srečo postale kot eni viseči vrtovi.