Začetki
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator
-
tyson
od mene se ni kaj naučit 
... vsaj kar se morja tiče... moja žena se bolj spozna... na vreme npr... jo moram resno upoštevat, ko sva na vodi...
saj res:
ko sem bil pol mlajši, sem-smo šli s prjatli jadrat... eden od prjatlou ima jadrnico...oz. njegov oče... ampak sin za jadrat in je jadralc še danes... mam občutek, da vedu, kdo je...
takrat je imel v lasti elan express...mi pa, 3-je junci, ki bi šli mal na vodo...sej ne rečem, smo mu hodil pomagat štrihat barko spodej, antifouling, pa jo pospraut, spedenat... tud oče-lastnik nam je zaupal, da nismo glih neki brezglaveži, zato ni bilo problema barko dobit...(tud pozimi smo se zapeljal, včasih se napil na privezu, včasih pa tud odjadral)...
in bil je en vikend, ko smo šli...sin-skiper, jest pa prjatu-balast
... prvi dan smo se mal vozakal pod jadri... nič posebnega... (kar se mene tiče, je bil vsak obisk barke zame učenje, opazovanje, izkušnja...zaradi tega jadranja mi bilo težko kasneje surfat)...
naslednji dan je prišel na barko oče-lastnik, pa en njegov prjatu... en starejši možak...mislim, da smo bili v portoroški marini... in izplujemo, potegnemo "gate" na jambor, ugasnemo motor... tišina, samo šumenje barke in vode...pa pravi možakar, če lohk mal pelje... oče se strinja... barka je šla na lepem za 2nm hitrejš...
v daljavi vidimo kup jader... pravi možakar, da je tam regata in da jih pejmo mal zajebavat... ujamemo zadnje v regati in se znajdemo kmalu v sredini, krademo vetr drugim... barabe smo
naredimo manever in obrnemo nazaj proti marini... samo zato, da smo jadrali pred tistimi prvimi v regati
... ta hitri so nas ujeli, prehiteli, nihče od njih in od nas se ni sekiral, svoje smo naredili...
in se bližamo marini... jaz in prijatu naveževa bokobrane in čakava komando: jadra dol... pa nič... možakar je še kar pod jadri peljal... in to v marino...prvič sem videl, kako zgleda panika lastnikov bark, ki vidijo norce pod jadri v marini...od daleč je zgledal, kot da so se razbežele podgane v človeški obliki, ki odvezujejo svoje čolne in delajo prostor budalam, ki bodo vsak hip treščile v njihove barke... ampak ne... možak je delal čisto vse sam, mi štirje smo bili res odveč... spusti glavno jadro, flok čist mal, drži ga v roki in pristaja, kot da je sm v marini... jaz sem bil na špici, da skočim s štrikom na ponton... niti odrint, ma nič ni bilo treba barke nazaj tiščat, samo privezat spred pa zadi...
šele na pivu nam je oče povedal, da smo imeli legendo jadralsko na krovu...Valant... Valplastika
tega ne bom pozabu
... vsaj kar se morja tiče... moja žena se bolj spozna... na vreme npr... jo moram resno upoštevat, ko sva na vodi...
saj res:
ko sem bil pol mlajši, sem-smo šli s prjatli jadrat... eden od prjatlou ima jadrnico...oz. njegov oče... ampak sin za jadrat in je jadralc še danes... mam občutek, da vedu, kdo je...
takrat je imel v lasti elan express...mi pa, 3-je junci, ki bi šli mal na vodo...sej ne rečem, smo mu hodil pomagat štrihat barko spodej, antifouling, pa jo pospraut, spedenat... tud oče-lastnik nam je zaupal, da nismo glih neki brezglaveži, zato ni bilo problema barko dobit...(tud pozimi smo se zapeljal, včasih se napil na privezu, včasih pa tud odjadral)...
in bil je en vikend, ko smo šli...sin-skiper, jest pa prjatu-balast
... prvi dan smo se mal vozakal pod jadri... nič posebnega... (kar se mene tiče, je bil vsak obisk barke zame učenje, opazovanje, izkušnja...zaradi tega jadranja mi bilo težko kasneje surfat)...
naslednji dan je prišel na barko oče-lastnik, pa en njegov prjatu... en starejši možak...mislim, da smo bili v portoroški marini... in izplujemo, potegnemo "gate" na jambor, ugasnemo motor... tišina, samo šumenje barke in vode...pa pravi možakar, če lohk mal pelje... oče se strinja... barka je šla na lepem za 2nm hitrejš...
v daljavi vidimo kup jader... pravi možakar, da je tam regata in da jih pejmo mal zajebavat... ujamemo zadnje v regati in se znajdemo kmalu v sredini, krademo vetr drugim... barabe smo
naredimo manever in obrnemo nazaj proti marini... samo zato, da smo jadrali pred tistimi prvimi v regati
... ta hitri so nas ujeli, prehiteli, nihče od njih in od nas se ni sekiral, svoje smo naredili...
in se bližamo marini... jaz in prijatu naveževa bokobrane in čakava komando: jadra dol... pa nič... možakar je še kar pod jadri peljal... in to v marino...prvič sem videl, kako zgleda panika lastnikov bark, ki vidijo norce pod jadri v marini...od daleč je zgledal, kot da so se razbežele podgane v človeški obliki, ki odvezujejo svoje čolne in delajo prostor budalam, ki bodo vsak hip treščile v njihove barke... ampak ne... možak je delal čisto vse sam, mi štirje smo bili res odveč... spusti glavno jadro, flok čist mal, drži ga v roki in pristaja, kot da je sm v marini... jaz sem bil na špici, da skočim s štrikom na ponton... niti odrint, ma nič ni bilo treba barke nazaj tiščat, samo privezat spred pa zadi...
šele na pivu nam je oče povedal, da smo imeli legendo jadralsko na krovu...Valant... Valplastika
tega ne bom pozabu
Se spomnem prvega srečanja morjeplovcev,ko je bil še portal.V ljubljani.Luftar je bil,admin pa še enih par.Smo hotli društvo ustanovit.
Kmal pa pogovori za prvo ruto.Miting point vPogani.Jaz delam do dveh,hiiitr domov,hladilko in pobe u avto in gas v Ankaran.Zalaufamo Pribo in pičimo na jug.Pridemo posle devet v Umag.Kapetanija ne radi.Morate jutro sačekat..Jaz trobim da že mam vinjeto,in zavarovanje in vse.Prav polcaj naj produžim do Rovinja.Sidrano ob enih treh zjutraj tam in ob sedmih že čakam kapitana.Mal pred osmo polcaj pove da danas kapetanija ne dela ker je praznik in da moram čakat naslednjega dne.Ni govora.Na bom čakal na prijavo 2 dni.Pičmo mi kr naprej,jadra in motor ,vse je blo u betribi da nisem zamudil.No pol spet žuramo,mi zmatran in pobi in jaz gremo spat..Mal niži sem sidral..Domačin gre ribe lovit pijan jasno in tras Selevenu v barko..Pizdarija.Lepo barko je mel in mu je dobr vago povil.
Pol pridemo do Lošinja in grem se z tenderjem prjavt.Kapetan tečen mal po narav,mal po profesiji,mal k mu doma ni dala..se dere kurba ko da smo kriminalci.Povem da so mi polcaji rekli da grem naprej..Praša kje je barka..Ja na drugi strani Lošinja ko most ni odprt,jambor pa nisem zlagal..Pove kolk me može kazniti..neme da nema.Pol se prizemlji mi nardi prijavo,jaz prašam če lahk kr odjavo tud nardi..je spet se mu spulil.Sem mu povedu da sem ponoč spet v umagu..
Se poslovimo od partije pot v Ankaran je dolga,v pondelk morm delat.Gonmo Kvarner in Istro,jemo v mes kr sendviče..Pridemo okol 22te na vez.Pozapremo ventile in barko,hitr v čoln na obalo in kuči pjevajuči.Zmatran sem bil zelo,pobje še ne izpita Nardimo 20 km prot domu Kolona na avtocest.Bemti lato avtobus je zgorel in vse zaprto.Spimo na prehitevalnem pasu ene tri ure.Potrob za mano tip sem skor volan pojedu tolk sem se ustrašu.Zmešan ko presta se naštelem kaj je sploh,kje sem .Aha vozmo pol domov hvala bogu se ni nič zgodilo.Pridem okol petih zjutri domov,ob šestih pa šiht.Nisem vedu bi se tuširal al raj 15 min spal še..
Ja nautiko morš res met rad,v žilah ti more tećt da take podviga,blesarije jim moja prav počneš.
Kmal pa pogovori za prvo ruto.Miting point vPogani.Jaz delam do dveh,hiiitr domov,hladilko in pobe u avto in gas v Ankaran.Zalaufamo Pribo in pičimo na jug.Pridemo posle devet v Umag.Kapetanija ne radi.Morate jutro sačekat..Jaz trobim da že mam vinjeto,in zavarovanje in vse.Prav polcaj naj produžim do Rovinja.Sidrano ob enih treh zjutraj tam in ob sedmih že čakam kapitana.Mal pred osmo polcaj pove da danas kapetanija ne dela ker je praznik in da moram čakat naslednjega dne.Ni govora.Na bom čakal na prijavo 2 dni.Pičmo mi kr naprej,jadra in motor ,vse je blo u betribi da nisem zamudil.No pol spet žuramo,mi zmatran in pobi in jaz gremo spat..Mal niži sem sidral..Domačin gre ribe lovit pijan jasno in tras Selevenu v barko..Pizdarija.Lepo barko je mel in mu je dobr vago povil.
Pol pridemo do Lošinja in grem se z tenderjem prjavt.Kapetan tečen mal po narav,mal po profesiji,mal k mu doma ni dala..se dere kurba ko da smo kriminalci.Povem da so mi polcaji rekli da grem naprej..Praša kje je barka..Ja na drugi strani Lošinja ko most ni odprt,jambor pa nisem zlagal..Pove kolk me može kazniti..neme da nema.Pol se prizemlji mi nardi prijavo,jaz prašam če lahk kr odjavo tud nardi..je spet se mu spulil.Sem mu povedu da sem ponoč spet v umagu..
Se poslovimo od partije pot v Ankaran je dolga,v pondelk morm delat.Gonmo Kvarner in Istro,jemo v mes kr sendviče..Pridemo okol 22te na vez.Pozapremo ventile in barko,hitr v čoln na obalo in kuči pjevajuči.Zmatran sem bil zelo,pobje še ne izpita Nardimo 20 km prot domu Kolona na avtocest.Bemti lato avtobus je zgorel in vse zaprto.Spimo na prehitevalnem pasu ene tri ure.Potrob za mano tip sem skor volan pojedu tolk sem se ustrašu.Zmešan ko presta se naštelem kaj je sploh,kje sem .Aha vozmo pol domov hvala bogu se ni nič zgodilo.Pridem okol petih zjutri domov,ob šestih pa šiht.Nisem vedu bi se tuširal al raj 15 min spal še..
Ja nautiko morš res met rad,v žilah ti more tećt da take podviga,blesarije jim moja prav počneš.
Iztok sem danes malo zbral tole tvoje pisanje na tej strani in veš, če bi bila zadeva lektorirana, malo bi še zbral skupaj, podkrepil s kakšno fotko in imaš že za eno knjigo žepne izdaje. Naslov "Na valovih!" povej ženi, da ima itak glavno vlogo. 
ps. "Ma če bi ti že prej takule pisou, bi čisto druge barke vozu."
ps. "Ma če bi ti že prej takule pisou, bi čisto druge barke vozu."
No 2214 ogledov v 3 dneh,pravte vsi da uživate v branju.A ni to fajn,a ni to prijetn za dušo.?Tud meni so vaši pozitivni odgovori všeč.Bom še kaj napisal,zgodbic in zgodb je veliko,tud dni na morju je kr nekaj,lani 130.Eni so minil na vezu,drugi postran nagnjeni v ornk vetrovih,spet eni v strahospoštovanju morja,eni z brusilko in valjčkom v rokah.
Vsi pa so bli po svoje uživaški.Navtiko morš met rad.
Vsi pa so bli po svoje uživaški.Navtiko morš met rad.
Osem let sem lastnik Pribe,starejše barke,ki sem jo kupil od prvega lastnika.Velik je blo dela pa tud veeelik užitkov,Vedno ,draga moja priba si nas varno pripeljala iz vseh takih in onakih okoliščin.Hvala ti.
To je kopija Duforja 35,malo predelana.Enih 40 bark so nardili.Ima integrirano kobilico.Je mal bolj počasne sorte,tko kot jaz.Ime ima 2 pomena.Lastnik je imel sina in hčer PRImoža in BArbaro in je ratala PRIBA.In ker je bla njihova druga barka je Priba 2,je pa to tudi ime ene vrste ptic južnih morij.430 litrov vode ima v svojih rezervoarjih in zelo prijetno prednjo kabino,kjer sedeš ko gospod na rob postelje in ležeš.Ni treba plezati na posteljo.Bomba je tud kokpit,na ruti nas je 11 sedelo v njem in nazdravljalo.Krasn se tud sedi v njemu.Ima argolo, ki jo dvigneš in pol je v kokpitu prostor za kar spodobno mizo,pa če so še dobrote na njej..
Njen motor,barke 11 m imajo nekak 30 do 40 konj,je prava mrcina.Mercedes 4 cilinderski,polnoleten,ki ima 60 konj.Moeda je že kakšen crknil sam davčna prav da moram za vse plačat.
No in mi jadramo tko v enih 15 vozlih burje z polnimi jadri med Brijoni in Fažano proti Verudi.Enih 200,300 m stran je jadrala še ena jadrnica.Mi in oni smo za sabo vlekli tender,na njihovem je bil še nek motor obešen.Slučajno čledam proti njim,ko jih podere,njihov tender vrže v zrak in obrne okol.Mašina v vodi,peta v zraku.Narobe svet.Časa je blo malo.JADRA DOLLL se zaderem.Poba skočta,za glavno moram do jambora,ker je dvižnica glavnega tam.Genova se rola,glavno pada in že je padl tud po nas.Reful,ne turbo reful.Pob dobr da se je držal nekam sicer bi plaval predn jeprkobacal nazaj v kokpit.Moj tender je letel po zraku ko da je par redbulov požru in so mu perutničke pognale.In pol nenormalno močan veter kr v en.Še mal je obrnil in mel smo pravi rock in rol okol Pule in naprej.Ona barka se je nekam zgubila.Po nas šprica,mama nadeva kameleonske barve nase,jadr nismo upali ven vlečt pa tud orcat bi blo treba za kar priba ni glih prva liga.
In jasn krcnemo Mečko.Zaremči pošastka u utrobi broda.Ni tle odstopanja.Prtisnem ene 80 posto gasa,drugač vozim do polovice.Je porinu velik trikraki propeler vode,iz auspuha se pokadi.Men se smil sam mora delat za nas.in v ta urnebes je rinu 4vozle pa včas še mal čes.Ko se je zabila v val jo je ustavljalo,ona pa trga dalje ko besni Švarceneger.Samo 2 barki sva bili zunaj,ostali pametni so jasn sidral in zbežal v marine.Prkopamo mi do Svinjskega zaliva,po poti je pa tko zavijalo v priponah ,ko da je še trop volkov šel z nami dopustovat.Tam sidram,ni blo treba nič sidra vkopavat z gasom v rikvercu.Je blo tistih 40 m ketne poravnanih ko vojska na paradi.No tukaj bi pa z kakimi 9 kojni,ki sem jih imel v prejšnji barki tanko piskal.
Pa smo spet bli mokri,slani a na VARNEM,kar je najvažnejše na morju in povsod.
Zato morda tistim ,ki se kdaj sprašujete kak motor bi dali na ali v čoln,toplo svetujem,da montirajte maksimalno moč,ki je dovoljena za posamezno plovilo,če vam le finance dovoljujejo.Saj ni treba pol na vse pretege divjat.Vozite zmerno in z rezervo,če pa zagusti....pa veste da imate velik konjev ki vam pomagajo priti na varno.Tudi to je en delček varnosti.
To je kopija Duforja 35,malo predelana.Enih 40 bark so nardili.Ima integrirano kobilico.Je mal bolj počasne sorte,tko kot jaz.Ime ima 2 pomena.Lastnik je imel sina in hčer PRImoža in BArbaro in je ratala PRIBA.In ker je bla njihova druga barka je Priba 2,je pa to tudi ime ene vrste ptic južnih morij.430 litrov vode ima v svojih rezervoarjih in zelo prijetno prednjo kabino,kjer sedeš ko gospod na rob postelje in ležeš.Ni treba plezati na posteljo.Bomba je tud kokpit,na ruti nas je 11 sedelo v njem in nazdravljalo.Krasn se tud sedi v njemu.Ima argolo, ki jo dvigneš in pol je v kokpitu prostor za kar spodobno mizo,pa če so še dobrote na njej..
Njen motor,barke 11 m imajo nekak 30 do 40 konj,je prava mrcina.Mercedes 4 cilinderski,polnoleten,ki ima 60 konj.Moeda je že kakšen crknil sam davčna prav da moram za vse plačat.
No in mi jadramo tko v enih 15 vozlih burje z polnimi jadri med Brijoni in Fažano proti Verudi.Enih 200,300 m stran je jadrala še ena jadrnica.Mi in oni smo za sabo vlekli tender,na njihovem je bil še nek motor obešen.Slučajno čledam proti njim,ko jih podere,njihov tender vrže v zrak in obrne okol.Mašina v vodi,peta v zraku.Narobe svet.Časa je blo malo.JADRA DOLLL se zaderem.Poba skočta,za glavno moram do jambora,ker je dvižnica glavnega tam.Genova se rola,glavno pada in že je padl tud po nas.Reful,ne turbo reful.Pob dobr da se je držal nekam sicer bi plaval predn jeprkobacal nazaj v kokpit.Moj tender je letel po zraku ko da je par redbulov požru in so mu perutničke pognale.In pol nenormalno močan veter kr v en.Še mal je obrnil in mel smo pravi rock in rol okol Pule in naprej.Ona barka se je nekam zgubila.Po nas šprica,mama nadeva kameleonske barve nase,jadr nismo upali ven vlečt pa tud orcat bi blo treba za kar priba ni glih prva liga.
In jasn krcnemo Mečko.Zaremči pošastka u utrobi broda.Ni tle odstopanja.Prtisnem ene 80 posto gasa,drugač vozim do polovice.Je porinu velik trikraki propeler vode,iz auspuha se pokadi.Men se smil sam mora delat za nas.in v ta urnebes je rinu 4vozle pa včas še mal čes.Ko se je zabila v val jo je ustavljalo,ona pa trga dalje ko besni Švarceneger.Samo 2 barki sva bili zunaj,ostali pametni so jasn sidral in zbežal v marine.Prkopamo mi do Svinjskega zaliva,po poti je pa tko zavijalo v priponah ,ko da je še trop volkov šel z nami dopustovat.Tam sidram,ni blo treba nič sidra vkopavat z gasom v rikvercu.Je blo tistih 40 m ketne poravnanih ko vojska na paradi.No tukaj bi pa z kakimi 9 kojni,ki sem jih imel v prejšnji barki tanko piskal.
Pa smo spet bli mokri,slani a na VARNEM,kar je najvažnejše na morju in povsod.
Zato morda tistim ,ki se kdaj sprašujete kak motor bi dali na ali v čoln,toplo svetujem,da montirajte maksimalno moč,ki je dovoljena za posamezno plovilo,če vam le finance dovoljujejo.Saj ni treba pol na vse pretege divjat.Vozite zmerno in z rezervo,če pa zagusti....pa veste da imate velik konjev ki vam pomagajo priti na varno.Tudi to je en delček varnosti.
Veš Tex ,da sem odkrito povedano vesel tvojga komentarja.Mislim da si temo prebral,se verjetn nasmejal..Ja stanje foruma je skor u kurcu.Dejva ga mal poskust dvignt,ti z dobrim bejbam,jaz z še kako zgodbo,pa še kdo se nama bo pridružil.Saj veš samo veliki znamo odpuščati slabosti,oproščati in delati lapši svet..Se kmal vidmo prjatu
Evo, bom še jaz prispeval kakšno zgodbo iz mojih začetkov.
Posadka: jaz skiper (kot skiper šele drugič, drugače že ene 10 let jadranja za sabo), bodoča žena (jadrala ene 5x po en teden), sestra, njen fant (sicer surfer) in še en kolega - vsi trije prvič na jadrnici.
Situacija: Elan 333 (prvič na tem modelu), prevzeli pozno v soboto pri čarteristu, ni bilo časa da kaj potreniramo v soboto, zato gremo v nedeljo zjutraj malo potrenirat. Burje ene 15vz, sunki še kaj več. Vse lepo, prav zadovoljen z delom posadke, od sestre fant se izkaže, da ima feeling za veter in krmilo. Ob 11h start klubske regate pred Biogradom, se držimo bolj zadaj, da ne bi kakšno neumnost naredili med startom. Prosim, da mi izpod stopnic dajo ven še eno ročko za vinč, da še malo nategnem bazo glavnega jadra. Ko pridem nazaj na krmilo, opazim da nimam nobenih instrumentov. Prosim bodočo ženo, če preveri na konzoli, da je vse vklopljeno, pravi da nič ne dela.
Se zamenjamo na krmilu (prevzame surferaš) in grem sam pogledat, vse mrtvo, nič ne dela. Gledam varovalke, stikala, nič mi ne izgleda narobe (nisem pa nek štromar). Vmes je bil krmar že kar malo zmatran, za prvič pri kar nekaj polaganja (refuli so mu dali dela), sestra zraven pa je že malo zelena postajala, ker ni bila sigurna ali je tolikšno nagibanje sploh še varno. Mi se pa ta čas spodaj igramo z raziskovanjem kaj bi lahko bilo narobe.
Brez globinomera si ne upam regatirati dol proti Vrgadi, pa še čarterist je v Biogradu, zato pokličem čarterista na telefon in povem, da mi je elektrika crknila in pravi da naj zaženem motor (če mi rata) in naj se pripeljem nazaj.
Zaženemo motor (si kar oddahnemo ker zažene iz prve!), pospravimo jadra, ostale barke nam mahajo in gremo nazaj v marino.
Po pomolu že gre električar z vozičkom na katerim vozi opremo, se na hitro privežemo in že spleza na barko z največjim kovčkom. Spotoma sprašuje kar je, gre dol po stopnicah in pod stopnico vklopi glavno varovalko od servisnega akumulatorja in reče "riješeno!"
Ja, ročka od vinča je bila pospravljena v tej isti luknji, kjer je bilo glavno stikalo in ko so jo vlekli ven so uspeli glavno stikalo izklopiti.
Sem mislil, da sem bom kar v tla vdrl. Pač, sem mislil, da je glavno stikalo samo na konzoli, za tista pod stopnicami, se pa nisem pozanimal pri prevzemu.
Nauk: za prevzem barke si vzemi čas in najbolje po checklisti preveri, da poznaš kje so vsi ključni sistemu na plovilu. Ob problemih, si vzemi čas, da najprej dobro analiziraš problem, preden začneš vleči prehitre poteze.
Posadka: jaz skiper (kot skiper šele drugič, drugače že ene 10 let jadranja za sabo), bodoča žena (jadrala ene 5x po en teden), sestra, njen fant (sicer surfer) in še en kolega - vsi trije prvič na jadrnici.
Situacija: Elan 333 (prvič na tem modelu), prevzeli pozno v soboto pri čarteristu, ni bilo časa da kaj potreniramo v soboto, zato gremo v nedeljo zjutraj malo potrenirat. Burje ene 15vz, sunki še kaj več. Vse lepo, prav zadovoljen z delom posadke, od sestre fant se izkaže, da ima feeling za veter in krmilo. Ob 11h start klubske regate pred Biogradom, se držimo bolj zadaj, da ne bi kakšno neumnost naredili med startom. Prosim, da mi izpod stopnic dajo ven še eno ročko za vinč, da še malo nategnem bazo glavnega jadra. Ko pridem nazaj na krmilo, opazim da nimam nobenih instrumentov. Prosim bodočo ženo, če preveri na konzoli, da je vse vklopljeno, pravi da nič ne dela.
Se zamenjamo na krmilu (prevzame surferaš) in grem sam pogledat, vse mrtvo, nič ne dela. Gledam varovalke, stikala, nič mi ne izgleda narobe (nisem pa nek štromar). Vmes je bil krmar že kar malo zmatran, za prvič pri kar nekaj polaganja (refuli so mu dali dela), sestra zraven pa je že malo zelena postajala, ker ni bila sigurna ali je tolikšno nagibanje sploh še varno. Mi se pa ta čas spodaj igramo z raziskovanjem kaj bi lahko bilo narobe.
Brez globinomera si ne upam regatirati dol proti Vrgadi, pa še čarterist je v Biogradu, zato pokličem čarterista na telefon in povem, da mi je elektrika crknila in pravi da naj zaženem motor (če mi rata) in naj se pripeljem nazaj.
Zaženemo motor (si kar oddahnemo ker zažene iz prve!), pospravimo jadra, ostale barke nam mahajo in gremo nazaj v marino.
Po pomolu že gre električar z vozičkom na katerim vozi opremo, se na hitro privežemo in že spleza na barko z največjim kovčkom. Spotoma sprašuje kar je, gre dol po stopnicah in pod stopnico vklopi glavno varovalko od servisnega akumulatorja in reče "riješeno!"
Ja, ročka od vinča je bila pospravljena v tej isti luknji, kjer je bilo glavno stikalo in ko so jo vlekli ven so uspeli glavno stikalo izklopiti.
Sem mislil, da sem bom kar v tla vdrl. Pač, sem mislil, da je glavno stikalo samo na konzoli, za tista pod stopnicami, se pa nisem pozanimal pri prevzemu.
Nauk: za prevzem barke si vzemi čas in najbolje po checklisti preveri, da poznaš kje so vsi ključni sistemu na plovilu. Ob problemih, si vzemi čas, da najprej dobro analiziraš problem, preden začneš vleči prehitre poteze.
Lure napisal/-a:Evo, bom še jaz prispeval kakšno zgodbo iz mojih začetkov.
Posadka: jaz skiper (kot skiper šele drugič, drugače že ene 10 let jadranja za sabo), bodoča žena (jadrala ene 5x po en teden), sestra, njen fant (sicer surfer) in še en kolega - vsi trije prvič na jadrnici.
Situacija: Elan 333 (prvič na tem modelu), prevzeli pozno v soboto pri čarteristu, ni bilo časa da kaj potreniramo v soboto, zato gremo v nedeljo zjutraj malo potrenirat. Burje ene 15vz, sunki še kaj več. Vse lepo, prav zadovoljen z delom posadke, od sestre fant se izkaže, da ima feeling za veter in krmilo. Ob 11h start klubske regate pred Biogradom, se držimo bolj zadaj, da ne bi kakšno neumnost naredili med startom. Prosim, da mi izpod stopnic dajo ven še eno ročko za vinč, da še malo nategnem bazo glavnega jadra. Ko pridem nazaj na krmilo, opazim da nimam nobenih instrumentov. Prosim bodočo ženo, če preveri na konzoli, da je vse vklopljeno, pravi da nič ne dela.
Se zamenjamo na krmilu (prevzame surferaš) in grem sam pogledat, vse mrtvo, nič ne dela. Gledam varovalke, stikala, nič mi ne izgleda narobe (nisem pa nek štromar). Vmes je bil krmar že kar malo zmatran, za prvič pri kar nekaj polaganja (refuli so mu dali dela), sestra zraven pa je že malo zelena postajala, ker ni bila sigurna ali je tolikšno nagibanje sploh še varno. Mi se pa ta čas spodaj igramo z raziskovanjem kaj bi lahko bilo narobe.
Brez globinomera si ne upam regatirati dol proti Vrgadi, pa še čarterist je v Biogradu, zato pokličem čarterista na telefon in povem, da mi je elektrika crknila in pravi da naj zaženem motor (če mi rata) in naj se pripeljem nazaj.
Zaženemo motor (si kar oddahnemo ker zažene iz prve!), pospravimo jadra, ostale barke nam mahajo in gremo nazaj v marino.
Po pomolu že gre električar z vozičkom na katerim vozi opremo, se na hitro privežemo in že spleza na barko z največjim kovčkom. Spotoma sprašuje kar je, gre dol po stopnicah in pod stopnico vklopi glavno varovalko od servisnega akumulatorja in reče "riješeno!"
Sem mislil, da sem bom kar v tla vdrl. Pač, sem mislil, da je glavno stikalo samo na konzoli, za tista pod stopnicami, se pa nisem pozanimal pri prevzemu.
Nauk: za prevzem barke si vzemi čas in najbolje po checklisti preveri, da poznaš kje so vsi ključni sistemu na plovilu. Ob problemih, si vzemi čas, da najprej dobro analiziraš problem, preden začneš vleči prehitre poteze.
Mi smo enkrat ene dve uri iskali varovalko od vinča. Na koncu je bila pod posteljo v eni od kabin
Veter v laseh, travarca v zobeh
Ne ne ni u podnu bilo je skor u kurcu,pa se dviguje....In ko bo na normalni ravni,bomo začeli videvat poste od KR ENga,pa Nikole Tasla,pa Gregorja N...pa teh starih,tapravih nesebičnih forumašev ki niso drekatorji,ne da se jim pa prepucavanja v vseh možnih rubrikah brat.Pa da ne bom jaz zasral to mojo-našo dobro brano in pohvaljeno temo pejmo k zgodbam.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 16 gostov