Začetki

Vse o jadrnicah in jadranju

Moderatorji: moderator, moderator2, Marchi

tyson

OdgovorNapisal/-a tyson » Sr Mar 30, 2016 10:04

sej ni bilo nobene panike...v soboto, ko si se javil, sva dežurala z rešpetlinom v smeri Pirana in opazovala jadrnice... nobena ni imela morjeplovske zastave, zato sva okoli 13h odnehala... takoj se nama je zdelo, da si nekje "nasedel" :lol:
Uporabniški avatar
Lure
Viceadmiral
Prispevkov: 478
Pridružen: Če Nov 06, 2008 19:58
Kraj: Ljubljana - Izola

Nasedanje pri Vrgadi

OdgovorNapisal/-a Lure » To Apr 05, 2016 22:24

Ker sem na srečanju na vodi povedal tole zgodbo, je prav da jo objavim še tukaj, da vrnem temo nazaj v stare okvire.

Leta 2008 sem šel prvič na družinsko jadranje z otroci. Skiper sem bil šele par let in ker se z ženo nisva počutila sigurna sama, smo se odločili, da povabimo par prijateljev z otrokom (za druščino našim). Za njih je bilo to prvo jadranje sploh. Je pa vsaj občutek boljši, če je še ena moška moč na barki (vsaj tako smo mislili).

V Biogradu smo rentali Elan 431, ki mi je bila že iz enega prejšnega jadranja zelo všeč. Ker smo barko prevzeli v soboto dokaj pozno popoldan, smo se odločili, da se vsaj prestavimo na boje pri Vrgadi, da bomo potem v nedeljsko jutro zbudili v lepem zalivu z možnostjo kopanja takoj iz postelje. ;)
Večina verjetno pozna to sidrišče med Vrgado in otočkom Artino, za tiste ki ne poznate pa le toliko da je na najožjem delu preliva med otokoma plitvo (1m), tako da ni prehodno za jadrnice, boje pa so severno (kamor smo šli mi) in južno od te plitvine.

Slika

Tik pred sončni zahod smo prispeli do boj. Pihala je rahla burja, ki je počasi že izgubljala moč in bilo je še nekaj malega valov. Najprej smo šli med dve barki na prosto bojo čisto ob otoku Artina, vendar so pri lovljenu boje imeli kar nekaj problemov (lovili so jo na premcu, jaz pa očitno nisem dovolj natančno ustavil barke pri boji), tako da je vmes ženski del posadke že predlagal, da gremo raje na proste boje v prelivu, pa še ne bomo "v gužvi" med dvema barkama.

Začnem voziti proti najbolj južnim bojam, ker je še vedno pihala burja in nekaj valov, se "šolsko" spomnem, da je najbolje da se boji približuješ v veter, zato se odločim, da grem na bojo "od spodaj". Do tukaj vse lepo in prav, pridem kakšne dve dolžine barke do boje južno, globinomer še vedno na treh metrih in začnem obračati proti boji. Krmo od barke obrne okoli kobilice in takrat začutim na krmilu, da sem se z listom krmila dodaknil dna (mulj) (barka ima 2.1m ugreza, list krmila pa je skoraj na enaki globini kot kobilica). Zmrznem v sebi, vendar hitro dam ročico v ler, kar pa samo upočasni barko in takrat začutim, da smo tudi z kobilico že v mulju. PANIKA :shock:

Najprej pomislim, da moram čimprej spraviti en privezni štrik do boje in nazaj na barko, da se "fiksiram" (in mogoče kasneje zvlečem ven), da me val še bolj naprej ne poriva na krmilo. Vržem gumenjak v vodo, dam gor motor in odplujem z štrikom proti boji. Nekje na pol poti ugotovim, da je gumenjak na pol prazen (ob prevzemu sem rekel, bom to dopumpal že kasneje), nekaj trenutkov kasneje pa da še notri prihaja voda, ker ni imel čepa zadaj. Do boje še pridem, dam štrik čez rinko in nazaj proti barki. Gumenjak se pod mojo težo zvija, vode je vedno več, na valčku nazaj imam občutek da bom kmaliu zajel vodo. Srečno prispem nazaj. Sedaj pa presenečenje: žena začne vpiti name, "a si ti normalen, sem mislila, da kar greš in nas boš same na barki pustil". Očitno sem pozabil posadki povedat, kakšni so moji nameni, pa tudi iz mojih dejanj, jih očitno v tisti paniki niso mogli razbrati. :(

Kaj pa zdaj? Se nadaljuje...
Uporabniški avatar
Lure
Viceadmiral
Prispevkov: 478
Pridružen: Če Nov 06, 2008 19:58
Kraj: Ljubljana - Izola

OdgovorNapisal/-a Lure » To Apr 05, 2016 22:58

Na sosednji barki je en par Slovencev in gospod hitro pride s svojim gumenjakom do nas in vpraša, če lahko kako pomaga. Žal je njegova jadrnica z majhnim izvenkrmnim motorjem, tako da ne verjamemo, da bi lahko izvlekla našo barko.

Čez cca 10 minut se zalivu približuje en katamaran, hitro jim začnemo vpiti, če bi se lahko približali in nas probali izvleči. Gor je avstrijska posadka, vsi že v zelo alkoholno podkrepljenem stanju, tako da so takoj za akcijo. :roll:
Približajo se nam, prijazni pomočniki jim z gumnjakom podajo vrv. Katamaran začne vleči, vleči, ampak barke ne izvleče. Saj poznate tisto zgodbo o repi velikanki? :)

Vpijemo jim, naj počakajo, da zlezemo na bum in probamo barko vsaj malo nagniti. Na bum zlezemo (od leve proti desni) skiper (dobra kilaža, do gondoljera), prijatelj (tudi dobre vage ;)) v ležečem položaju in obe soprogi - tele fotografije je naredila 10 letna hčer, ki se je spomnila na fotoaparat. Kvaliteta je zaradi slabe svetlobe bolj tako, ampak dovolj za občutek.

Slika

Katamaran vleče, vleče, ampak barke ne izvleče. :(
Sosedje probajo pomagati še iz gumenjaka (vlečejo bum dol), še ena (se niti ne spomnem kdo) zleze zreven mene na konec buma, da bo ja težišče na koncu ročice... ;)

Slika

Katamaran vleče, vleče, a barke ne izvleče. :(

Avstrijci po drugem poizkusu skoraj že obupajo, vendar jih vseeno prepričamo, da bi probali še koga spraviti na konec buma - na srečo je na njem še nekaj prostora. :) Na našo srečo se je na gumenjaku iz Vrgade začel približevati koncesionar (inkasant). Gor je imel ene 70 KM, tako da smo hitro vedeli, da bo naše kalvarije počasi konec.

Podamo mu dvižnico špina, z vso močjo začne vleči bočno, mi še vedno na bumu, jaz z nogami samo še nekaj 10 cm nad vodo. Katamaran vleče, vleče, vleče in končno izvleče "barko velikanko" iz mulja. :)

Vsi veseli se odpeljemo na drugo bojo, se tokrat brez problema navežemo. Z največjim veseljem plačamo bojo in napitnino koncesionarju in si nalijemo kozarček. Predvsem pa zadihamo.

Čez kakšnih pet minut, ko smo že precej sproščeni, pa prijateljica (prvič na barki) čisto resno vpraša "ej, a je vedno tako zakomplicirano pri pristajanju z barko". Sem ji kar težko razložil (in še danes ne vem če verjame), da je to nasedanje zame prvič. :oops:

Ampak vse skupaj se je splačalo - zjutraj smo se namreč zbudili v takšnem raju:
Slika

Kot vidite je bil gumenjak takoj zjutraj lepo napumpan in zamašen s čepom. :)

Pri povratku smo čarteristu povedali o naši nezgodi, potapljač je preveril krmilo in na srečo je bilo vse brez poškodb (samo nekaj prask je zaznal). Konec dober, vse dobro. :roll:
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 5297
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » Pe Apr 08, 2016 11:37

Iz teh krasnih zapisov začetkov vsakega morjeplovca, ki se naj kar nadaljujejo, sta se izluščili tudi dve specifični temi, kamor lahko zapišete svoje izkušnje. Kot vedno je super, če zapise opremite tudi s kakšno fotko, skico ipd.

Jadranje v ekstremnih razmerah
http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?t=18228

Nevarni, plavajoči predmeti in radarji
http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?t=18215
polanc
Admiral
Prispevkov: 7072
Pridružen: Če Dec 04, 2008 22:00
Kraj: sevnica

OdgovorNapisal/-a polanc » Ne Apr 10, 2016 20:36

Nedelja zvečer,na moji plešasti glavi nabite slušalke,iz joutube-ja svira krasna muska..Ta vikend nisem mogel na morje,na mojo barko.Mah en vikend manj na barki..manjka mi,ko da nebi dobil svoje doze heroina..Zasvojen sem..ja res,prav res,z morjem,jadri,zibanjem barke pod nogami..Totalni morski pijanec,ta opojnost,morska opojnost ,me je tolk zasvojila,da je že kr preveč..Vsak mesec 2500 km v avtu,da lahk jadram al pa le sedim na barki in gledam morje,barke,sonce ki utone v vodo in pri tem riše prečudovite slike...ko pravi Picaso.
Vse je podrejeno temu načinu življenja,celo pazit moram ,da ne vpletam preveč pogovora o barkah med navadne ljudi,ki poznajo še druge hobije ne le BARKE,da jih nebi preobremenjeval z nautiko..
Ampak men je fajn,jaz sem srečen s tem,in v tem.Ja tudi forum mi velik,preveliko pomeni,ko en zombi sem,če ne pogledam kaj navega je napisano.Al bom morda lahko komu kaj pomagal,svetoval? Ali bo kdo kaj zanimivga napisal..?
Čakam spet novga petka,ko bom upam pičil k moji ljubici,da ji najprej štango v skret montiram,pol jo pa odvežem in sprehodim do Novga grada,morda mondenga Červarja..Mal tuhtam da bi potegnu kr po srečanju dol sam vedno ko kaj tolk naprej planiram...se lahk sfiži,zato se pustmo še presenetit.
Zanimiv,da nas je 5050 na forumu a le 20 do 40 nas pride na srečanja..Škoda da je tko,da se le virtualno poznamo...Pridte na ruto v čim večjem številu...nočko
dondule
Štabni praporščak
Prispevkov: 38
Pridružen: So Jun 29, 2013 18:48

OdgovorNapisal/-a dondule » Po Jun 27, 2016 23:38

Danes je bil na pop kino film Star trek ali Zvezdne steze kjer je glavna zvezda vesoljska ladja Enterprise,zakaj to pišem ,sem se spomnil na naš dopust mislim da je bilo poleti 2002 ali 2003,z družino smo bili na dopustu ,vračali smo se v izhodiščno luko na Murterju ,še vedno polni vtisov izpred dveh dni ,ko smo v močnem vetru pomagali gumenjaku ,ki mu je crknil motor.Izpluli so kot sem pozneje izvedel iz Luke Rukavac na Visu,odnašalo pa jih je mimo otočka Ravnik v smeri SSE,že od daleč se mi je zdel možakar pogumen v tem vetru z tako malo gumico ko sem malce podrobneje raziskal zadevo z dalnogledom sem opazil da se mučijo z vesli,na gumici je bilo videt (tako od daleč) da so najbrž gor otroci,komanda je padla "jadra dol" gremo pogledat kaj dogaja,ko pridemo bližje vprašam,bil je dedek z vnuki,če potrbujejo pomoč pa pravi" jeste,crko nam motor"pa ako ste tako ljubazan......pa smo zadevco prišlepal nazaj v luko.Nončko se je lepo zahvalil, vprašal če smo za eno pivo ma nam se je mudilo ker nam je bil cilj Šolta do tja pa še kar nekaj ur plovbe.No zakaj Enterprise,pripuli smo do otoka Kakan v uvalo Podkučina ,veter se je umiril vržemo sidro in seveda sledi standardna procedura žena na šporget mi pa v vodo in potem večerja in spavanac.Zjutraj me zbudi zvok helikopterja ,kaj hudiča dela tle nad nami in razbija škatle že na vse zgodaj ,krožil je nad zalivom in odkrog otoka nato jo mahne proti Žirju,sam pri sebi si rečem sigurno nekaj išče zato grem in vključim UKV,ni bilo treba dolgo čakat ko slišim ,Upozorenje svim brodicama na području otoka Žirje "otprilike 10 nm od otoka Žirje u pravcu WNW motorna jahta Enterprise doživjela požar u strojnici i potonula obratite pažnju i odmah obavestite ako nešto primjetite"
No mi nismo šli v tej smeri ma smo vseeno "osmatrali" akcijo službe za spašavanje,bilo mi je jasno ,da se je res nekaj zgodilo ,ker v vseh letih do tedaj in tudi pozneje nisem videl toliko polovil SARa hkrati.No mi smo srečno pripluli v Betino,kot sem pozneje izvedel je akcijo sprožil neznani junak ,ki je najbrž gledal film in klical na pomoč ker je bila Enterprise v nevarnosti,baje ga nikoli niso izsledili!
Taku je blu in neč drgači,ni ravno začetniški doživljaj ma mislim da je vseeno zanimiv!
LP
Dule
polanc
Admiral
Prispevkov: 7072
Pridružen: Če Dec 04, 2008 22:00
Kraj: sevnica

OdgovorNapisal/-a polanc » To Jun 28, 2016 16:45

Vsaka zgodba je zanimiva in v vsaki je nekaj poučnega.Dajmo,naj ta tema živi z polno močjo.
Uporabniški avatar
Splav
Viceadmiral
Prispevkov: 352
Pridružen: To Jun 10, 2008 09:46

OdgovorNapisal/-a Splav » Po Jul 04, 2016 13:52

Ob vseh prebranih zgodbah Polanca in tudi drugih mi vest ne da miru, da ne bi temi dal tudi svojega skromnega prispevka. Kot je že Polanc rekel, priznanje svojih (začetniških) napak je zaradi svoje izobraževalne vrednosti veliko več vredno, kot pa je vreden občutek, da svojih neumnih ravnanj nisi razgalil na svetovnem spletu.

Že v otroških letih sem imel s plovbo veselje, pa najsi je šlo za lesen čoln na Bohinjskem jezeru ali napihljiv čoln na vesla v poletnem dopustu. Z leti je dozorela želja, da bi nabavil plovilo, s katerim bi lahko v lepem vremenu z družino pluli po bližnjih plažicah, pri čemer bi plovilo samo ne bilo nezahtevno za prevoz in vzdrževanje. Nekako sem se nagibal k vetrnemu pogonu. Odkril sem obstoj malih športnih katamaranov in takoj sem vedel, da je to to. Mi pa življenjske okoliščine niso še dovoljevale nakupa in sem bil nekaj let še primoran le sanjati. V tem času sem opravil izpit in si tudi nekajkrat izposodil motorni čoln (tudi gliser). Ne smem reči, da z motornim čolnom nismo uživali, a moje srce je ostalo zvesto jadrom.

V enem od teh let, ko so mi bile dovoljene le sanje, smo z družino dopustovali v Paškem zalivu. Naključje je hotelo, da sem nekega dne na morju uzrl malo večji športni katamaran, ki je skoraj vsako popoldne ob šibkem maestralu drsel po zalivu. Radovednost mi ni dala miru in sem se odločil, da zasledim njegov pristan. Usedel sem se v avto in se zapeljal do Zubovičev. Katamaran je počival glavni prodnati plaži. Ko sem v gostilni vprašal po lastniku, so mi pokazali gospoda pri mizi. Pristopil sem in povedal, da me zanimajo jadrnice, kakršna je tam zunaj na plaži. Prijazen gospod (Slovenec, kot tudi ostalih 95% turistov v Barbatih v tistem času) je bil nad mojim zanimanjem takoj navdušen in mi brez pomisleka ponudil vožnjo do Paga. Poudaril bi rad, da sam takrat še nisem imel nobenih izkušenj s katamarani, kot tudi zelo malo izkušenj s plovbo na sploh. Ponudbo sem v tistem navdušenju sprejel brez pomislekov. S sabo je kapitan vzel še svojega 10 letnega sina in že smo leteli proti slabih 6 Nm oddaljenemu mestu.
Meni je dal v roke krmilo, sam je upravljal z jadri. Njegov sin pa je moker od špricanja vode zmrzoval v pišu vetra. Kmalu sem opazil, da veter piha bolj, kot običajno. Nekaj (teoretičnih) osnov jadranja sem zgleda že poznal. Spominjam se, da sem pri vsakem dvigu trupa iz vode instinktivno zavil bolj v veter, ker sem se bal, da se prevrnemo. Kapitan tega strahu ni kazal. Sedaj vem, da je tistega popoldneva začela pihati burja (iz smeri Paških vrat), ki je iz ure v uro jačala. In mi smo se z našim velikim jadrom spustili z Burjo v ples kot plesalka s (pre)dolgim krilom. In če je krilo predolgo in se vleče po tleh, se plesalec lahko spotakne in se oba prevrneta… (se nadaljuje)
Mirno morje in široko obzorje.
Uporabniški avatar
Splav
Viceadmiral
Prispevkov: 352
Pridružen: To Jun 10, 2008 09:46

OdgovorNapisal/-a Splav » Po Jul 04, 2016 16:08

Na Paško rivo smo pridrveli v 25 minutah. Dolg spektakularni zavoj ob zunanjem robu mestnih kopališč in nazaj proti Zubovićem. Burja se je med tem še okrepila. Nisem se takrat niti zavedal, da smo vsi na krovu (vključno z otrokom) brez rešilnih jopičev. Bog je hotel, da smo do Zubivićev, kjer je kapitan svojega sina izkrcal, prišli srečno. Midva pa sva ples nadaljevala v severni del Paškega zaliva, kjer bi lahko pomahala mojim (dopustovali smo s prijatelji), ki so bivali v hiši ob morju. Na tistem delu zaliva piha burja bolj v sunkih in nekaj trenutkov potem, ko sva našim res pomahala, me je katapultiralo v vodo. Hitro sem priplaval do prevrnjenega katamarana (bolje rečeno: burja ga je prinesla do mene) in se ga oprijel. Kapitan mi je takoj dal nalogo. Ker je imel pokvarjen pokrov od prtljažne komore, mu je voda vdirala v trup in jaz sem moral v vodi tiščati pokrov na odprtini, da ga ni odneslo. Medtem se je kapitan brezuspešno trudil jadrnico postaviti pokonci. Čez nekaj časa pripluje jahta in ponudi pomoč. Privežejo vrv za zgornji trup in s pomočjo motorja postavimo katamaran pokonci. S kapitanom odplujeva do obale, kjer na plitvini stočiva iz trupa nekaj vode. Predlagam, da pustiva plovilo tu na obali dokler se burja ne umiri in greva peš domov. Kapitan pa ne popušča. Za vsako ceno je treba nazaj v Zuboviće po morju. Težko mi je bilo pustiti kapitana samega v teh razmerah, saj vsak kilogram teže na krovu pomaga k stabilnosti. Poleg tega mi je on naredil uslugo s povabilom na plovbo in ni fer, da bi ga sedaj zapustil v tem težkem morju samega. Zaplujeva torej še enkrat. Nisva naredila 200 metrov, ko naju spet prevrne. Tokrat me je pa malo bolj stisnilo, saj se je katamaran obrnil za 180 stopinj (turtling) in me s trampolinom pokril pod vodo. Bilo je oblačno in že proti večeru in zaradi slabe svetlobe pod vodo nisem imel dobre orientacije. Na srečo sem izplaval in hitro pristopil k svoji že znani nalogi (pokrov). Kapitan ni imel nobene možnosti, čeprav je zatrjeval, da bi moral katamaran biti tako narejen, da ga ena sama oseba postavi nazaj pokonci. Sedaj vem, da morata biti za to velikost in za to nalogo vsaj dva. Že v drugo je pristopila na pomoč (ne vem, če je bila ista, kot prej) jahta. Takrat se je spet ponudila tudi priložnost, da naju ta isti čoln potegne do obale in reši nastalo agonijo. A moj kapitan je bil neomajen. Nisva jadrala 5 minut, ko naju prevrne še tretjič. Tokrat je jambor obležal na morski gladini in burja se je uprla v dvignjen trampolin. Prevrnjen katamaran je plul tako hitro, da mi je oklepajočemu se za trup v vodi trgalo kopalke z riti. Z eno roko sem moral držati si kopalke, sicer bi postal goli brodolomec. Bila je že tema in nosilo naju je proti nasprotni obali (kamp Sv. Duh). K sreči je obala na tisti strani v glavnem peščena, sem pomislil, a med posameznimi zalivčki so tudi čeri in pristanek ne bi bil brez posledic. V kampu so kljub mraku opazili, da se na morju nekaj dogaja in so proti nama usmerili avtomobilske žaromete. Sem se že videl, kako me bodo razpenjeni valovi vrgli na obalo, ko se iz teme prikaže silhueta malo večjega ribiškega čolna s kabino in se mi približa na par 10 metrov. Ko začutim, da me kapitan vidi, spustim trup katamarana in zaplavam do čolna. Domačin me ogrne in brez besed pripelje do pomola v Zubovićih. Zahvalim se mu, a on niti ne odzdravi. S svojo držo je izrazil upravičeno nejevoljo, da mu zaradi neodgovornega ravnanja na morju kvarimo večer in ima delo z našim reševanjem. Po mojega kapitana pride druga barka, ki že tretjič in tokrat dokončno postavi katamaran pokonci. Tokrat je moj kapitan v vleko privolil, ni pa dovolil, da se vlečna vrv priveže za katamaran (češ, da se lahko kaj poškoduje), ampak jo je požrtvovalno sedeč na katamaranu in z nogami uprt v jambor med vleko sam držal v roki. Naslednji dan mi pokaže okrvavljene in olupljene dlani, saj so ga vlekli proti valovom in vetru.
Če odmislimo strgano jadro in rane na dlaneh, se je avantura srečno končala – zahvaljujoč budnim očesom morjeplovcev v okolici dogajanja.

Izkušnja bi me bila prav lahko odvrnila od želje po katamaranu in morjeplovstvu nasploh. Za kratek čas sem se res malo ohladil, a sem po premisleku spoznal in analiziral napake, ki so bile narejene, da so privedle do takega razpleta. Izkušnja me je utrdila v zavedanju, da je pri plovbi varnost na prvem mestu.
Čez nekaj časa sem si res kupil katamaran. Izkušnja, ki sem jo doživel, mi je pomagala pri izbiri. Pri izbiri modela sem tako dal prednost stabilnosti (majhna površina jader, nižji jambor) in robustnosti (PE-trdoživ material, a z večjo gostoto) pred hitrostjo. Poseben plovec na vrhu jambora prepreči prevračanje za 180 stopinj. Katamaran je dovolj lahek, da sem ga sposoben postaviti iz prevrnjenega položaja z lastno težo (preizkušeno tako v burji kot v jugu). Brez ustreznega jopiča ne vzamem na krov niti odraslega, kaj šele otroka. Do burje gojim spoštovanje in pred plovbo redno spremljam vremenske modele in uradne napovedi. Pred leti sem nabavil celo ročno VHF postajo, ki je pripeta na jamborju in navigacijsko luč, ki jo po potrebi montiram na nosilec. Pa še kaj od opreme bi se našlo.

Ampak da ne pozabimo: namen te teme so naši začetki in tako naj tudi ostane.
Mirno morje in široko obzorje.
polanc
Admiral
Prispevkov: 7072
Pridružen: Če Dec 04, 2008 22:00
Kraj: sevnica

OdgovorNapisal/-a polanc » Po Jul 04, 2016 16:42

Ja lepo ste se imeli in bog vas je čuval..prave besede si uporabil...SPOŠTUJEM BURJO.tud jas jo in prav je tako da bi jo vsi..
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 5297
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » Po Jul 04, 2016 18:37

Dobri začetki Splav.
Trma in burja ali pa težko morje pa res ne gresta skupaj.
Skoraj bi tvojega kapitana pokopala njegova trma.
Šola pa dobra, sploh ker si se nekaj naučil iz tega.

Nas je tudi parkrat vrglo na skale, ko smo v Premanturi surfali v podivjani burji, s takrat precej bazičnimi Veplasovimi dilami in neko rumeno rjuho pripeto na "vodovodarsko" cev. :lol: Takrat je tudi meni burja dala vedeti, kdo je gazda. :shock:
Uporabniški avatar
Eol13
Poročnik bojne ladje
Prispevkov: 78
Pridružen: Po Jun 16, 2014 10:15
Kraj: Ptuj

OdgovorNapisal/-a Eol13 » To Jul 12, 2016 18:11

polanc napisal/-a:Teden okol,imela sva enga skupnega prijatla s tem g.Berlotom.In ta prijatu mu je povedal,da sem pošten,delaven,da bom njegovo barko pazil...on je pa že imel drugo barko,TICO..
Zazvoni tel..Ruda kle,kaj zdaj.si že kupil barko?? Ne g Berlot ,nisem.Vaša mi je super sam žal sem čist prekratek..Vam kr ne upam povedat kolk maks zmorem.Ja ne morva tko po telefonu zdej glihat,boš kaj v naše konce hodu? Ja bom,kdaj pa lahk? Ja nocoj sem doma..hm??? kaj pa je zdej to madona,a me ma bok tolk rad da se mi bo tole spelal??
Tak tak tak moj X diesel je dobu turbino pa menda enih 6 prestav,tko sem ga gonu na gorensko...Vse živo sva se menila..o barkah in življenju,njemu je žena mlada umrla leto prej in je nekak želel zamenjat barko zarad druge ampak je želel najti skrbnika za Šketa da bo lepo ohranjen tud spomin na njegovo tragično preminulo ženo.Torej o vsem sam o ceni bolj mal.Kadil je mož cigarete eno za drugo...ura že 2 zjutraj..jedla sva pršut,sir pikala,pive praznila..in
Dobr kolk mi največ lahk daš poba,pa glej da boš barko pazil,da jo ne boš zjebal,da boš merkal motor,pa globine premljaj ...Ja 2 miljona imam.en miljon takoj en pa v par dneh ko mi dajo kredit..Žal se opravičujem nimam več,pa vem da je barka več vredna....Je Korl reku da s pošten in da boš pazu barko....NA MERKI JO;EVO TI KLJUČE::Ej še zdele mi solze pridejo na oči ko tole pišem.Tud dihal nisem.A je zastopu da mam 2 miljona ne tri?Pržge nov cigaret,odpre pivo.jaz tud enga.Nazdravima.Dam mu miljon napiševa in grem v avto.100 klicev na mobiju sinovi,žena,prijatli,vsi so me neki rabli teh 7 ur ko sem bil na pogovorih za mojo srečo.Jeeeees sem se drl u avtu jessss mam jo.mam jo hvala bogu mam jo.Spal se mi ni takrat spi se mi ne sedaj. jessss
Kak dopust bo to kak jadranje z familijo.Tam v Debeljaku bomo prespal,tam ko sem bil z punco ki je sedaj moja žena z šotorom.Bom sinovom to pokazal jaz bik bos matr ne se je,,,Pokličem Andrejo....Kje si ti za božjo voljo si živ?? Veš kolk me je strah...Mam jo ja barko mam dal mi jo je dal mami dallll
LEPE SANJE noč bom še jutri napisal kaj.Evo pa sem lahk stal in kakal v svoji barki pa ne v kemičn skret haha nočko.
Jeklena volja in želja najde pot,dnar,cajt...Držte se prjatli...verjamte vase da se.


Vem, da sem pozen....a iskreno povedano, bral sem Vas z odprtimi usti....in v delcih vašega pisanja videl sebe...... nauk zgodbe - živi drzno! Čestitam za napisano.. Lp. AIv
polanc
Admiral
Prispevkov: 7072
Pridružen: Če Dec 04, 2008 22:00
Kraj: sevnica

OdgovorNapisal/-a polanc » To Jul 12, 2016 18:18

spet sem to svoje branje prebral,spet so spomini poleteli v ta večer,v to noč,spet so solze v očeh..in vedno bo tako.Ja živite drzno a pošteno,pomagajte in dajajte drugim in življenje vam bo vrnilo prjatli.
polanc
Admiral
Prispevkov: 7072
Pridružen: Če Dec 04, 2008 22:00
Kraj: sevnica

OdgovorNapisal/-a polanc » To Jul 12, 2016 19:38

No,pa se je obetal vrhunski vikend.Vprašam mamiko ,če bi ga še v ponedeljek nategnila.Pa dajva..Vprašam na šihtu ,če sem lahk doma in moja šefica mi dovoli.Jes fino ...mal treninga za dopust.Super, ko bom še v nedeljo zvečer ko mrož se zležaval na barki in se mi ne bo treba v gužvi vozit prot domu.
Ja sam moja ima eno praznovanje..,ki se začne ob 4ih popoldne in sem jo čakal ko slon doma do 7 ure.Ma že tri ure bi bil na barki komot..GRRRRRRRRR.
Ampak,za prijatelje si je treba čas uzet,ze poveselit,kdaj kaj potrpet..prav pesmica.
Pičiva pol prot najini barčici kolk naju je pač Škoda hitr lahk nesla...Zvečer se že vrževa v toplo morje v Umagu,nadzorujeva promet in komentirava kok se ktera barka veže,kera ma 2 jamborja,kera ma lepo linijo,tega se ne naveličava in lepo nama je.Zvečer z močno baterijo obsvetim kako prazno bojo, da jo kaka barka laže najde..
Zjutraj pa pičiva prot Crvenem otoku,kjer rajsko preživljajo zadnje dni dopusta najini dobri prjatli Damjan in Maja.Sidrava blizu njihove barke in odtenderirava k njim ,da jima požreva še zadnji kufe in počistiva zalogo pijače :lol:
Po prijetnem kramljanju se odpeljeva še na pir v Veštar.Naj tu povem,da je veliko novih boj,da je muska zuni,na mizo prneseju zvečer še svečke za romantiko,pa tud ne najcenejši račun.Pa je lepo pit pir na pomolu in gledat svojo in druge barke in pozabiš par kun ,ki si jih odkartal več.
Marinerotu sem obljubil,da se le skopava in popijeva pjačo in greva dalje in mi bojo ni računal.Vedno sidram,posebno ob lepih večerih ,zato ne dajem dnarja za boje.Odveževa se okol 22te in odplujeva k sosednjem kampu Polari.Tu v Veštru je moteče glasno tolkla muska.Pogledam na gps, če gre po tej strani v zaliv,pa ni napisanih globin.V 777 zalivih je neki namalan in brez očal je zgledal ko črtica zvečer.Pičiva tam poooćas štand gas,gps zumiran na 50 m..bemti lato globina pada 4,3,5 3,PIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIalarm,2,8 jasn ročka iz lera poleti v rikverc2,7...2,7....2,8.Uf kurba ..potegnem kr rikverc do 5 m in počim sidro v vodo na tej strani.In tam v knjigi lepo piše, 1 ja en m globine ,jaz pa videl brez špeglu črtico izohipse.Matr tle res se nisem bil..evo pa čist mirn vse,morje šajba..evo kok mal je manjkal ,da bi zarad blesarije nasedu.pa zjebu totalno lep dan.No, nič ni blo nevarno, sam če bi pa bil v kabini ,pa avtopilot fural...no ne bomo črnih zgodb delal,se prerade same napravijo.PAZITE prjatli moji,pazite tud ,ko je vse ravno,mirno,enostavno..vedno vam vsem iz srca želim genuk vaser unter kil,kot pravjo švabe.Dovolj vode pod kobilco.
Krasno nedeljsko jutro pol,jadrava do žlahte v Valkanelo in prenočiva v zeleni laguni krasn ,da v nedeljo ni treba domov.
V ponedeljek se v Novem gradu spet dobimo z Majo in Damjanom in pojadramo z lase trgajočimi brzinami med 0,8 in 2 vozla do Umaga.Ja neč, zdej je plo pa treba spokat domov in bok daj petek čim prej..
LP Iztok
dondule
Štabni praporščak
Prispevkov: 38
Pridružen: So Jun 29, 2013 18:48

OdgovorNapisal/-a dondule » Če Jul 14, 2016 09:33

Ko sem prebiral zadnji prispevek polanca sem se spomnil mojega prvega samostojnega jadranja,se zmenva z našo ,da bi mi zdej ko mam papirje pa lahko šli sami mal na morje (prej sem bil parkrat samo kot posadka taku za balast tolk,da me je zastrupilo),dobim kontakt od enga majstra ki posoja barko elan 33 privezano v marini Punat,pokličem če bi bil pripravljen rentat tud samo za vikend oz.malce podaljšan vikend od petka do ponedeljka,pravi nema problema vi samo pridite barka čeka.Okej gremo jadrat.Pridemo mi v Punat pokličem majstra kje se nahaja in hajd na barko,mi vse lepo razloži kje je kaj plačam na roko (takrat hrčki še niso kompicirali z črnim čarterjem) in nekako spravim barko od pomola ,ni treba razlagat kolk adrenalina se je takrat pretakalo po mojih žilah vendar smo to uspešno naredili,kot "star maček" sem seveda obrnil proti izhodu iz Puntarske drage ,sej to je ja enostavno sam gas in ven,ma če ladja neb mela globinomera .....,takoj od pomola je blo uredu globina štima,samo ,u jeba kaj pa zdaj tam so neki stebri pa kao plovna pot globina pa... kaj pa zdaj a je treba po levi al po desni,ja nič, ustavt stroje in ŽEEENA ki j tisti jebeni peljar jst tle neč navem,no sm malce prebral pa je ratalo pridt ven iz te "jeb...e Drage".Po tem je bilo pa vse super vetriča je blo za prvič ravno dovolj za spoznavanje z tem lepim športom ki mi je v naslednjih letih pobral kar precej dopusta,priplujemo mi tako pod večer v zaliv Kristofor na prvo sidranje ni treba razlagat kakšno življence je to prvič sami.Drugi dan pade odločitev gremo mi na Cres malce pogledam karto in pravac Punta Križa brezvetrje pa u nulo ,poje motorček in pridem jaz do otočkov mali in veliki Laganj a grem vmes vprašam "šefa navigacije" ona pa "ja ne vem tle kaže da je precej plitvo dva tri metre",malce razmišljam pol sklenem grem ,bo kar bo,ja sej sem že napisal če barka neb mela globinomera k mu čist neč ne zaupam bi človek ne bil tolk živčen,ma pridem počasi bližje prehodu in si rečem nč bom jst šou rikverc bom ja pravočasno videl če bojo skale ,no vse se je srečno končalo se pa še danes režim temu podvigu ,če me je kdo vidu se je sigurno režal ku prasec.Še bi lohk pisal ma za sedaj naj bo dovolj.
lp Dule

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gosta