Obnova barke Gib'Sea 114

[Marjan Tomki]

NT ali pa Bonaparte - kateri tip barve je bil to pri kalužah? Palubna, PU 2 K? Kako pripravljena podlaga? Koliko plasti?

[Nikola T.]

Pozdravljen Marjan
V osnovi je imela barka bilge pobarvane s top coatom. Ob prvi prenovi barke sem poslušal trapaste nasvete in jo ponovno prebarval s top coatom. NAPAKA!! Kljub temu, da sem kolikor sem mogel natančno vse pobrusil se je drugi sloj top coata luščil. Sedaj smo vse prebrusili s šmirglom na fleksarici do prvega sloja in najprej vse pobarvali z epoksijem. Epoksi ni primeren za končni sloj niti za kalužo, zato ga je potrebno rahlo zmatirati z 240 papirjem in pobarvati s poliuretansko barvo. Tako zaščiten motorni prostor in bilge je možno lepo vzdrževati čist, saj se umazanija ne vžre v PU barvo.

PS: Sem mislil, da ne napišem več ničesar v ta forum zaradi nenehnega žaljenja s strani posameznikov, ki obenem na vseh ravneh talajo nasvete pa o zadevah nimajo niti najmanjšega pojma ali izkušenj.

[pacific2332]

NT, v motornem prostoru vidim zvocno/toplotno izloacijo ki je podobna neki kameni volni z alu zakljucnim slojem. sam sem tik pred zacetkom izolacije motornega prostor zato me zanima kateri material je to in kaksna je njegova prednost pred klasicnim "stozicastim armafleksom"?

lp pacific

[Nikola T.]

Na kratko...
Prejšnja izolacija je bila od Plamapurja za avtobuse. Je ne delajo več.
Sestava: pena gosta 5mm + zvočna težka plošča 5mm + gosta pena 25mm + prešita odeja iz steklene volne 7mm + alu folija

Ker sem moral izolacijo potrgati dol, sem odstranil 5mm pene do težke plošče in jo nadomestil z 10mm armafleksom, tako je sedaj sestava taka:
armaflex 10mm + zvočna izolacijska plošča 5mm + gosta pena 25mm + prešita odeja iz steklene volne + ojačana alu folija za parozaporo knauf.

Če bi začel iz nule bi sedaj naredil takole:
- Armaflex 10mm
+ težka plošča (verjetno kakšen topli pod linolej ali podobno le da je čim težje)
+ armaflex 20mm
+ prešita ognjevarna odeja iz steklene volne
+ ojačana parozaporna alu folija Knauf (je poceni in močna)
Taka izolacija bi bila odlična toplotno in zvočno izolativna, ter za povrh še ognjevarna. Sloje lepiš s kontaktnim lepilom neostik v spreju.

Najmanj kar pa bi naredil kjer nimaš dosti prostora:
- Armaflex 10mm
+ težka plošča (topli pod ali podobno)
+ Armaflex 10mm (še bolje 20mm)
+ Alu folija Knauf (ali pa kar cca 0,5mm aluminij v ploščah)

Zadaj sem zaradi pomanjkanja prostora dal samo Armaflex 20mm + alu foljijo.

[Bonaparte]

NT ali pa Bonaparte - kateri tip barve je bil to pri kalužah? Palubna, PU 2 K? Kako pripravljena podlaga? Koliko plasti?

Barva je bila Jotun Hardtop

[pacific2332]

NT, hvala za nasvet. precej sem se poglobil v sestavo materialov ki so svetovani. vse super in ze nabavljeno, do paropropustne alu folije. zatkne se mi pri tokci "taljenja": 120 stopinj celcija, ki se mi za motorni prostor nekoliko nizka, glede nato da motor deluje na cca 90 stopinjah? urejeno bo prezracevanje z vsesavnajem zraka in izpihovanjem preko dveh 75mm cevi.

morda samo jaz prevec kompliciram...

lp. pacific

[motorni]

Ko motor dela, vleče velike količine svežega zraka, tako da ni panike s pregrevanjem motornega prostora.

[Nikola T.]

Obnova barke sedaj poteka zelo intenzivno. V času korone in ko sem delal na večjem razvojnem projektu sem uspel delati samo za vikende. Ko sem sprojektiral eno najzahtevnejših naprav v svojem življenju ("sendvič" 3x štiri plastno vezje; polnilec-UPS-z gretjem baterije Li-Ion, 2x mikroprocesor, uSD, SIM card, RF, LTE, GPS, BT... Sedaj trije programerji delajo na integraciji, driverjih in FreeRTOS, sam pa že počasi rišem tretjo verzijo.) sem se šele lahko lotil obnove. Intenzivno šele v juliju in zaradi tega sem pač zamudil letošnjo sezono, ampak delo je na prvem mestu.

Barka je popolnoma odprta, da sem imel dostop do vseh sten in kotičkov, katere sem izoliral z armaflexom. Na izolirani barki je bivanje poleti in pozimi veliko ugodnejše. V hladnem vremenu se neizolirana barka zelo hitro ohladi obenem pa močno kondenzirajo neizolirani deli, še posebej v kabinah, kjer je veliko sten.


Za zaščitni rob sem namesto lesa pri obnovi izbral raje sivo zaščitno gumo. Barko bom stilsko prenovil v sivo beli kombinaciji. Čez čas bom namestil v sivem odtenku tudi tende in srayhood. Najprej namestim osnovno letev, ki drži zaščitni rob.


V kolut naviti zaščitni rob. V tem času, ko sem to delal je bilo zunaj še hladno, zato sem kolut pokril s polivinilom in ga dobro pregrel s kaloriferjem, da se je malo zmehčal zaradi lažje montaže. Ko sem pogruntal kako se rob natakne je šla montaža izjemno hitro in brez težav, ampak kot sem rekel je bilo to potrebno pogruntat, ker zopet nikjer nisem našel navodil, kako se tak rob natakne in kakšna so priporočila. Naprej mora biti guma dobro pregreta. Natakne se jo tako, da začetek prisloniš na PVC rob, ukriviš gumo za 180°nazaj od smeri polaganja in nato z eno roko rob potiskaš na letev z drugo pa del, ki je zavit nazaj. Pri debeli gumi je potrebno ujeti ritem potiskanja nazaj zavitega dela proti trupu in z drugo roko potiskanja v profil. Ko višek pritisneš proti trupu se tisti hip razpre zaviti del, ki sede v utor v dolžini dobrih 5cm.


Rob je nataknjen. Materiala je bilo ravno dovolj.


V tistem času sem se lotil tudi krmila. Šele sedaj sem opazil, da nimam slik, saj sem izdelal nov ležaj krmila in ga upasal v nosilec pod skegom. Krmilo sem malce spustil, da sem očistil sol in apnenec na osi krmila ter spoliral os, kjer naseda na oringe. Krmilo se sedaj obrača z minimalno silo. Odlično. Zamenjal sem tudi gumi ležal (bukolo) za pogonsko gred. Tega postopka sem se zelo bal, saj sem pričakoval težave. Naredil sem si posebno pripravo in s pomočjo navojne palice, podložk in cevi uspel izvleči ležaj. Nov gumi ležaj je potrebno pred montažo dobro namazati z vodoodporno mastjo.


V tem času se je začela saga glede pogonske gredi. Zmontiral sem staro gred in nosilec potisnega ležaja, saj sem mislil, da je dobro narejeno. Pri tem postopku leta 2003 nisem bil zraven in kot VSE česar nisem naredil sam, sem videl, da je bilo narejeno zelo površno in gred ni v sredini obenem pa tudi ležaj ni v sredini. Razmislil sem o predelavi, ki mi bo v bodoče omogočala enostavno menjavo tesnila brez demontaže nosilca potisnega ležaja. Glede tesnilnega sistema sem se posvetoval z Mašinfirerjem Janezom s foruma. Tesnilo gredi je izpeljanka volvo tesnila z možnostjo mazanja z vrha in oddušnikom za zajeti zrak. Sedaj mi ne bo več treba odzračevat ležaja, ko bom barko ponovno dal v vodo. Vzdrževanje bo zaradi potisnega ležaja sedaj enostavno. Prej z volvo tesnilom je bilo to izjemno težko in zamudno.


Lotil sem se dela. S postruženim obročem na dimenzijo statvene cevi in gredi sem pozicioniral gred in preveril lego ter vse premeril. Delo je bilo zamudno, saj sem le konec tedna lahko preveril na novo pripravljene dele.


Lotil sem se še ostalega dela, katerega je bilo zares obilo. Na okenske okvire sem s kontaktnim lepilom nalepil furnir katerega mi je Darh predhodno stanjšal na brusilnem stroju, kajti ni bilo možno narediti ostre krivine ne da bi se furnir na vogalu zlomil. Pomagal sem si s pištolo za gretje in šprico z vodo. Les sem zmočil in grel, pred tem pa sem ga dvakrat, ko je bil še suh, namazal z neostikom.


Ni konca, toliko je oken.


Delo je bilo zelo zamudno.


V barki je bilo razmetano, kot da je padla bomba.




Porezan višek furnirja in pobrušen rob.


Z ženo se odločiva, da prelakirava kompletno ves les na barki, saj sva morala tako ali tako prelakirati pobrušen les okoli oken katerega so pobarvali z belo, ker ponekod niso dobro zaščitili oken, ko so barko barvali.


Brušenje je potekalo z brusnim papirjem 240 in 320 na 4mm peni.




V krmnih kabinah sem odstranil staro izolacijo, katero sem pred leti nalepil na siko. NAPAKA!!! Stena z odstranjeno izolacijo.


Odstranjevanje ostankov lepila-sike. Uporabil sem kotno brusilko ter grob žični nastavek.


Če kaj, potem je bilo to nekaj kar mi je bilo najhuje od vseh del pri obnovi barke. Še teden dni me je vse srbelo od steklenih vlaken, ki jih je nosilo vse naokoli.


Očiščene stene in kabina, ter prebarvano s poliuretansko barvo.


Medtem nekajkrat prinesem na barko nosilec potisnega ležaja za pogonsko gred in vedno je kaj izven mer, ker je ob varjenju vse zvilo. Vse razrežem in na barki ponovno montiram in spikam s prenosnim varilnim aparatom. Zaradi tega je bilo potrebno motorni prostor kasneje še enkrat prebarvat. Skupaj je bil prebarvan 4x v tej prenovi. 2x epoksi in 2x poliuretan.


Tudi luknja ni v sredini. Označim in doma najprej poskusim s pilo. Po nekaj urah obupam in prosim za pomoč prijatelja. Obenem sem imel tega nosilca že čez glavo, saj mi je vse okoli nosilca potisnega ležaja in gredi vzelo veliko preveč časa in energije. Na določeni točki sem skoraj obupal, kajti nosilec sem montiral na mesto 9x in gred več ko 6x !? Vsakič pa se je pokazala nova napaka, ki je nastala predvsem zaradi problemov pri varjenju. Variti sem peljal dvema profesionalcema, vendar se je pri obeh dvakrat zaporedoma ponovila ista težava.


Zopet vse premerim


Na eni strani je ukrivilo pritrdilno ploščico za celih 6mm.


In zopet sem na začetku...


Medtem na barki počasi barvamo del za delom celoten bilge, prostor za akumulatorje...


Na stene pričnem lepiti Armaflex 19mm. Lepim s pomočjo kontaktnega lepila Neostik v spreju.


Lepljenje izolacije napreduje zelo hitro in nama gre z ženo odlično od rok.


In desna kabina je tudi izolirana.


Medtem še nekajkrat prebrusiva vse stene in pohištvo saj sva nanesla 3 nove sloje laka. Lakirala sva zvaljčkom z odličnim lakom, ki mi ga je priporočil Darh. Tudi glede postopka mi je vse razložil in z rezultatom obnove celotnega lesa sem izjemno zadovoljen. Naučil me je tudi, kako popraviti vdrtine, pokitat luknje in jih nato s posebnim flomastrom zamaskirat tako, da ko sva prelakirala steno, ki je prej imela več luknjic od slik le teh ni več opaziti. SUPER rezultat!!! Če nebi spoznal Darha tega ne bi upal sam narediti. HLALA za nasvete !!! Sedaj izgleda les kot nov.


Izolirala sva tudi strop. Kjer ni šlo z 19mm sva uporabila 10mm Armaflex.


Pred lepljenjem izolacije na strop v kuhinji.


V prvi kabini me moti neraven prehod, zato sem ga poskušal pokitat. Ni mi šlo dobro od rok, zato sem na pomoč poklical mojstra, ki je delal v sosednji hali.


Še isti dan zalepim izolacijo v prvi kabini.


Pričneva s tapeciranjem v zadnjih kabinah.






Z rezultatom sem zelo zadovoljen in lahko rečem, da nama gre tapeciranje zelo dobro od rok.




Se nadaljuje...

[al]

uau

no to pa je družinska srebrnina (če si sposodim izraz iz druge teme)
itak si mojster (pa ženo je treba tud pohvalt)
kapo dol.

meni ni lepšega, kot gledat fotke prej/potem oz faze procesa obnove.

je pa čista resnica in ŽAL je tako, da navkljub priporočenim dobrim mojstrom in temu primernemu plačilu ni vse tako dobro narejeno, če nisi zraven oz če ne narediš kar sam.

[Nikola T.]

Hvala Al za vzpodbudne besede. No sedaj bo tudi gred narejena tako kot mora biti.
Tako, kot zase sem se vedno potrudil tudi za stranke, ko sem še profesionalno vodil projekte na opremljanju plovil. Vendar šele sedaj po mnogo letih dobivam klice prvotnih strank z zahvalami. Nedolgo tega mi je jadralec in sedaj že dober znanec rekel, da je imel precej bark, vendar še nikoli ni šel tako brezskrbno na dopust kot sedaj. Pred leti sem mu s pomočjo lokalne firme v Novemgradu, po udaru strele, prenovil na Hanse 470 celoten sistem navigacije, predelal energetski sistem, zmontiral moj daljinec za sidranje s števcem verige, naredili smo roll bar za solarne celice. Roll bar je narejen zelo estetsko ter z možnostjo dviga čolna na elektriko. Vse deluje v piko. Večkrat me pokliče in vpraša, če je potrebno kaj narediti, saj ne more verjeti, da vse deluje BP že cca 5 let zaporedoma brez najmanjše okvare in brez problemov glede energije!

[1stofficer]

Wau, hudo ! Cestitam za vztrajnost in vrhunsko delo na projektu, uzitek brat in gledat slike

Taksne stvari so vec vredne kot ce kupis !!

[Nikola T.]

Med delom na plovilu sem sem in tja našel kakšne pol ure in ob tem obnovil v delavnici posamezne dele.
Obnova sidrnega vitla. Zamenjal sem vsa tesnila in ležaje. Kupil sem jih kar v lokalnih trgovinah tesnila in O-ringe pa sem dobil v Dihta d.o.o. v Črnučah.


Vse delel sem najprej zaščitil s posebno temeljno barvio za aluminij in nato prebarval s poliuretansko barvo.


Vidim, da nisem slikal vitla, ko sem ga zmontiral na barko. Sliko prilepim enkrat v kratkem. Delov katere je bilo potrebno obnoviti je bilo zares veliko. Obnovil sem tudi polnilec ECS pri katerega razvoju pred leti sem imel tudi jaz prste vmes (razen switcherja). Pred obnovo.


Bil je kar lepo dotrajan in "porjavel".


Ohišje sem prebrusil, zaščitil s temeljno barvo in na novo pobarval s poliuretansko barvo. Tik pred sestavljanjem.


Ker sem že obnavljal sem nato obnovil kar dva naenkrat.


Zmontiram nosilec potisnega ležaja in obnovljeno staro gred. Po montaži ugotovim, da gred ni natančno obnovljena saj mi tesnilni ležaj opleta za skoraj milimeter. Gred sem dal povariti in pobrusiti na mero. Gred je bila izdelana 2009 v Povhe navtika. Tesnilni ležaj Volvo Penta je zglodal dva utora do globine približno 0,2mm kjer je nalegala tesnilna površina. Meni se to za cca 4.000 delovnih ur zdi veliko preveč. Tesnilni ležaj je bil redno mazan in enkrat menjan, zato sem podvomil o kvaliteti materiala. Novo os sem poskusil naročiti pri g. Povhetu. Dogovoril sem sem, da se oglasim. Ko je videl, da je moja gred 30mm se je razburil češ, da sem mu po telefonu rekel, da je moja gred 25mm!?!? Če kaj potem zagotovo vem po toliko vloženega truda v nosilno ploščo potisnega ležaja, koliko je dimenzija moje gredi. Prosil sem ga, če mi lahko ponudi gred iz trdnejšega materiala kot je bila prejšnja. Razburil se je češ, da samo iščem informacije od njega in da želim šparat in da sem mu dvignil sladkor... skratka nagnal me je
Na netu sem pred tem bral o materialih za gredi. Omenjali so 316L (ta je definitivno premehak), duplex in 1.4462. "remanit".
Ta material je izredno žilav in ga je potrebno na dimenzijop pazljivo brusiti. Kasneje sem izvedel zakaj. Šel sem v MDM in vprašal, če imajo material 1.4462 v dimenziji 30mm. Povedo, da imajo ta material na zalogi, ker se ga uporablja za gredi. OK torej sem na pravi poti, sem pomislil.

Na sliki gred iz 2009 katero so mi pred ponovno montažo povarili in zbrusili.


Medtem dobim novo pripono in jo hitro montirava. Na stari sem pod mikroskopom odkril mikro razpoke. Pozoren sem postal, ker matice ni bilo možno z roko spraviti po navitju.


Doma sem do konca sestavil obnovljen motor in ga odpeljal s prikolico do barke.


Še malo pa bosta zopet skupaj.


Tukaj so že montirane tudi robne obnovljene aluminijaste letve in stebrički. To je bilo delo dveh vikendov in še malo.


Prijatelj Lamo mi nareže tikove letvice. Ko me pokliče sem bil ravno na poti iz Izole, vendar se takoj odpeljem še do njega kjer mu pomagam letvice pobrusiti.


Pripravim vse potrebno za novo ograjico. Manjkajoče dele in zajlo sem naročil v Motomarine. Napenjalce sem uporabil stare le spolirati sem jih moral.


Iz Osculatija sproti naročam robo in v katalogu opazim, da imajo na voljo desko za školjko, ki se sama nežno spusti. Prevečkrat mi je s tleskom padla, zato je odločitev hitra. Samo premerim, koda... in naročim dva kosa za dva WCja na barki. Kdor meni, da sta dva WCja na barki preveč lahko rečem, da temu še zdaleč ni tako, ko imaš na barki goste.


Motorni prostor


V zadnjem boksu. Vidna os krmila z nastavkom-roko za avtopilot pogon Linear Type2/12V. Poleg še nezmontirana luna za krmilni sistem.


Pogled iz boksa v smeri motornega prostora. Na stropu vidna škripca izpod nosilca krmila preko katerega potuje zajla za krmilo. Spodaj je tank goriva.


Na krmni steni montirana dva ventilatorja za hlajenje motornega prostora.


Saga o pogonski gredi se nadaljuje. Prvo gred katero smo izdelali je vrglo iz centra za 0,45mm na sredini. Material 1.4462 je zelo žilav in potrebuje posebno obdelavo. Pred obdelavo bi ga bilo potrebno žariti in ko se ohladi obdelati in nato ponovno kaliti. Ker za tak postopek ni bilo časa sem kupil še eno gred in se odločil, da pobrusimo na mero samo del s prirobnico, potisnim ležajem in tesnilnim ležajem. Predno Gregor cev obdela jo premeri, da vidimo kako natančna je. No tale je veliko boljša kot prva saj odstopa na sredini za zgolj 5 stotink milimetra. Tudi površinsko je bolje obdelana kot prva. Gregor jo pobrusi na mero in naredi konus za propeler ter navoj.


Prirobnico namestimo na CNC, da v sredino zvrtamo luknjo skozi katero bom vstavil 6mm vijak, ki bo preprečeval, da bi se prirobnica zavrtela na gredi. Zaradi pomanjkanja prostora sem moral prirobnico skrajšati za dva vijaka, ki sta držala prirobnico na gredi in sila trenja bo tako premajhna za navor mojega propelerja in moč motorja. Zvrtamo še luknje za dva M8 konusna vijaka, za dodatno trdnost.


V gred izdolbemo še utor za zagozdo.


Nova gred na mestu. To je četrta verzija gredi. Prvotna je bila obnovljena dvakrat vendar ni uspelo. Drugi novi gredi je material potegnilo ob obdelavi preveč iz dimenzije in zadnja, ki je odlično uspela. No nekaj smo se naučili in sedaj si lahko vsak od vas izdela odlično gred brez kakšnih večjih težav in navsezadnje stroškov.
Material remanit 1.4462 > žarjenje gredi > obdelava > kaljenje > po potrebi ravnanje na mero. Tako tudi priporoča SR290. Meni se je izšlo brez žarjenja in kaljenja, ker smo potrebovali pobrusiti le prvih 300mm za vsega 0,1mm.


Pred vstavljanjem tesnilnega ležaja je potrebno natakniti zaščito - rdeč obroček.


Na mestu


Cevka je namenjena odzračevanju ležaja, pri motornih barkah pa se lahko uporabi za prisilno hlajenje z vodo. Namestil sem prozorno cevko in jo utrdil z objemko. Cevko bom naslednje leto zamenjal s trdnejšo. Sedaj želim videti kaj se bo dogajalo v cevki in do kje je vodna linija. Cevka se zaključi pod stropom motornega prostora.


Končno končano. Zmontiral sem vse z malo gume, da ni direkten stik in prenos visokofrekvenčnih vibracij na plovilo. Predvidevam, da bo tišje.


Gred z zagozdo še iz zunanje strani.


Se nadaljuje...

[Nikola T.]

Pri delu s trdimi cevmi opazim, da bi bilo potrebno tank za gorivo (162 litrov) pritrditi na rebra. Čisto sem pozabil, da je spodaj navarjen nosilec, katerega pa ne vidim, ker se skriva za robom. Med delom na tem delu ga začutim in takoj se spomnim, da je bil tu pritrjen s knipingi z glavo M10.


Malica je bila vedno del dela na barki. Najraje imam lahko ko je treba veliko migati. Solata s kumarami in jogurtom, skuše, paradižnik, svež koruzni kruh, kava. Nič nama ne manjka.


Snamem ploščo z motorno elektriko, filtrom goriva, ekspanzijsko posodo in zračnim filtrom. Doma jo naslednji dan obnovim in malce predelam. Ekspanzijsko posodo sem moral malo znižati zaradi lažjega nalivanja hladilne tekočine.


Zelo zoprno delo je priklop bojlerja saj je na njem cela vrsta priključkov: 2x cevka hladilne tekočine motorja, priklop električnega grelca (faza, ničla in ozemljivev), dotok hladne vode z varnostnim ventilom, topla voda ena cev za krmo druga za ostalo, ozemljitvena povezava z motorjem, termostat senzor za 230V, termostat za 12V ventil za hladilni tekočino in varnostni elektro termostat.


Bojler je montiran pod podnico pred motornim prostorom.


Na tank goriva nalepim protipožarno , termično in zvočno zaščito. Pod tankom je dotok svežega zraka iz krmenag dela barke. Nad tankom je reža skozi katero ventilatorja odvajata topel zrak. Pozimi je dovolj, da deluje le en ventilator poleti pa največkrat vklopim kar oba, tako motorni prostor nikoli ni prevroč.


Nalepljena zaščita na tank goriva in montiran izpušni lonec.


Izolacijo sem samo popravil s tem, da sem na površino nalepil novo alu folijo spodaj pa sem dodal 10mm Armaflexa. Nove izolacije s prešito 10mm ognjevarno oddejo ni možno več dobiti.... ker je predraga pravijo !?!?


Priprava mororja za dvig. Mojstrica pri delu.


Zunaj grmi in dežuje, mi pa v miru montiramo motor.


Skozi vhod gre motor brez težav.




Tik preden smo motor postavili in dokončno privili ugotovim, da je bil en vijak v luknji odlomljen. Ker nas je bilo pri demontaži več tega nisem vedel, drugače bi ostanek vijaka odstranil prej, tako pa sem moral v Merkur po orodje za odstranjevanje vijakov. Po dobri uri mi ga uspe odstraniti.


Motor je na mestu. Sedaj si oddahnem.


Naslednji dan v delavnici obnova delov poteka dalje.


Zbrusiva vse lesene okvire, obrobe in nekaj lesenih delov, katere bo potrebno prelakirati.


Se nadaljuje v kratkem.
Za danes dovolj.

[Grega295]

Uffff. Jaz ponavadi naredim en “projekt” na barki na leto (npr. aquadrive, avtopilot, sidrni vinč ...), pa je vsakokrat potrebnega kar nekaj časa, stroškov, študija ... Tole se mi zdi kot petnajst mojih projektov hkrati.

V 2015 sem tudi jaz izgubil eno celo sezono zaradi del na barki, ki so se zavlekla, ampak ker se je naredilo takrat veliko, se nisem niti malo sekiral.

Uspešno nadaljevanje želim, pa še za kako tako reportažo se priporočam(o).

[donato]

Upppssss,
in jaz sem kupil lepo staro barko, ki bo slej ko prej /vsaj po delih/ potrebovala prav takšno nego.