Kvarnerska burja

Dodajte kraje in zanimivosti, ki jih je vredno obiskati. Opišite vaše "rute", sidrišča in restavracije...

Moderatorji: moderator, moderator2, Marchi, kr en

Uporabniški avatar
ljubo
Admiral
Prispevkov: 1090
Pridružen: To Mar 09, 2010 07:36
Kraj: NOVA GORICA

OdgovorNapisal/-a ljubo » Po Sep 17, 2012 14:08

MarjanT napisal/-a:Ljubo, barko ti je zalivalo ker si bil preveč nagnjen. Valovi niso tako veliki.

Tu je bilo še v redu pa sej ni panike kasneje pa je bilo malo drugače. Tu je bilo še v zavetju Raba kar se tiče valov. Kasneje pa ni bilo varjante, da bi imel fotoaparat na palubi in tako je ostalo samo v mojem spominu zapisano. Priznam pa, da so me naslednje tri dni bolele noge. Ruta pa je bila iz Čifnate do Krka, obrat pa do senjskih vrat, prehod skozi senjska vrata in smer Klimno. Zanimivo pa je, da ko smo se usmerili proti Klimnu natrimali jadra je burja v trenutku zmanjkalo tako da smo do cilja motorirali.
pomisli in zgodilo se bo
Uporabniški avatar
Tex
Admiral
Prispevkov: 8297
Pridružen: Sr Mar 28, 2007 00:28
Kraj: od Vardara do Triglava

OdgovorNapisal/-a Tex » Po Sep 17, 2012 15:16

Zanimiva tema, in lepe slike... ampak a nogo imate pa vsi eno krajšo, da lahko naravnost stojite ? :twisted:
SlikaSlika
“There’s no point having a boat if you don’t use it!”
Uporabniški avatar
MarjanT
Admiral
Prispevkov: 741
Pridružen: Pe Sep 14, 2007 12:51
Kraj: Sežana

OdgovorNapisal/-a MarjanT » Po Sep 17, 2012 15:45

Ja tex, eno krajšo, dve pa daljši.
Jadranje je odklop
Uporabniški avatar
Tex
Admiral
Prispevkov: 8297
Pridružen: Sr Mar 28, 2007 00:28
Kraj: od Vardara do Triglava

OdgovorNapisal/-a Tex » Po Sep 17, 2012 15:49

MarjanT napisal/-a:Ja tex, eno krajšo, dve pa daljši.


jaja, pa eno leseno,sam ni uporabna :lol:
Neham da teme ne pokvarim ;)

Drugače pa bimini, ko piha še mene pri motornjaku moti, najobčutnejše je pri pristajanju... zato verjamem,da pri močnem vetru tudi na jadrnici ni najbolje imeti to odprto...
SlikaSlika

“There’s no point having a boat if you don’t use it!”
Uporabniški avatar
gabr
Kontraadmiral
Prispevkov: 316
Pridružen: Sr Feb 18, 2009 18:20

OdgovorNapisal/-a gabr » To Sep 18, 2012 09:49

EL CAPITANO napisal/-a:Na biminiju sem si dal všiti okno. Bimini odprem maja zaprem pa, ko sonce izgubi moč.
Pri jadranju me ne moti. Malo težje je samo pri privezovanju , ker je treba muring prenesti mimo konstrukcije.
Pula je zakon ! Devet let burje na Pagu!
Pa vendar včasih še vedno paše :o
Kaj češ takle mamo in naj še kar traja :lol:
Ja pa še ribe bol prijemajo!


A nisi več na Pagu???
bošta
Kapitan
Prispevkov: 205
Pridružen: Če Jul 02, 2009 19:14

OdgovorNapisal/-a bošta » To Sep 18, 2012 18:26

gled fotkičev sem našel na Petrolu eno vodoodporno torbico za okrog vratu za Iphone in druge podobne velike telefone-univerzalno, ... deluje tudi touch screen in klicanje in vse super zadeva in deluje..... stalo pa cca 15 EUR ali celo manj,...

super reportaže in zelo vabijo da zamenjam hlape z rjuhami,...

če maš jajca jadraš če pa ne pa ne......Izkušnje in zaupanje v barko pa mora bit drugače jeb... jajca
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5586
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Sep 18, 2012 20:35

Marchi napisal/-a:Ker je v takem z jadri težko delat, zaupam krmilo raje Jožetu, jaz pa kvihtam, kot norec. Precej se namatram, da nastavim jadra kolikor toliko ok, da nič ne opleta in da je hitrost zadovoljiva, 5-6kt.

Zelo pride prav, če v takem - močno sunkovitem vetru - ni samo en za fittness. Najbolje je imeti redundanco (več primernih) za vsako vlogo (dva dobra krmarja itn.).

Marchi napisal/-a:Jože samo debelo gleda in nič mu ni jasno. Nekajkrat zavije preveč v veter in jadra grdo zaplapolajo. Cel jambor se strese.

Upam, da se mu to ni zgodilo velikokrat. Sicer so mogoče tudi malo preohlapne pripone jambora?

Marchi napisal/-a:Kriza. Voda šprica na vse konce in kraje. K sreči sva se prej oblekla v nepremočljive obleke, saj septembrske temperature niso več poletne. Okrog 20 jih je. Ko pa si moker in piha nenormalno, je še 30 stopinj premalo.
Mic-Tic-ov 'avtoritarni' način je, preden veter zares pojača vsi v bojne oprave in če ne nadeto, vsaj popolnoma pri roki vse kar treba (tudi napihljivi varnostni pasovi s trakom za pripenjanje itn.).

Glede na to, da me zebe veliko kasneje kot ostale, bi včasih rekel, da je zame prezgodaj, ampak odveč pa ni. Nekoč, ko sem bil v nemirnem morju poslan iskat nekaj v kabino na premec sem - čeprav sem se držal praktično ves čas tudi v kabini - poletel tako, da je moj komolec izbil ploščo vrat ene od omar.

In ko se enkrat zares začne rodeo, je definitivno neugodno kje v kabini lesti v pajaca (pa odtočit, še vtakniti kaj v usta ali vsaj nekaj pesti rozin v kak žep - res brez veze je, da potem komu pade sladkor.... )
Marchi napisal/-a:...
Super, obrat uspel v prvo. Pritegnem še levo pritego genove, ki prevzame nalogo desne, tako da je vse tako kot mora biti.


Veliko (stotine obratov - večina, ko se podim okoli za drugimi barkami med učenjem drugih) zadnje čase - tudi v razmeroma močnem vetru in refulih - obračam z mini-12. Tudi v res močnem vetru pri prečenju (tack, obrat iz ostro proti vetru čez veter) še nikoli nisem imel težav, imel pa sem en nehoten obrat pri vožnji z vetrom.

Pri 'metuljčku' blizu maksimalne kontrolirane hitrosti (mislim da nekaj čez 6 vozlov na mini-12, ki je 3,75 m dolga izrivna barka in katere iz vodne črte izračunani maksimum mislim da je 4,2 vozla) je ob nagli spremembi smeri vetra za več kot 90° nehoteno preletel bum in po tem sta obe jadri na eni strani povzročili vrtilni moment, ki mu krmilo ni bilo kos, tako da me je zasukalo iz smeri in potem pritisnilo jambor skoraj do vode. Na večji barki bi sredobežna sila pri tako naglem obratu zlahka vrgla neprivezanega člana posadke s premca ali kokpita.

Pri tej barki sem pač izmetal vodo, ki me je zalila in peljal dalje, in od tedaj dalje me podoben obrat vetra (čeprav sem ga še nekajkrat doživel) doslej še ni presenetil.

Sicer na mini-12 pri obratu z zelo močnim vetrom (kroženje, jibe) vedno ujamem bum ob preletu, da se udarec ne prenese na prijemališče škote, saj bi sicer udarec lahko iztrgal 'konjička' iz palube (in opore pod njo). Trdnost tega je predvidena na polni poteg jader tudi pri močnem vetru, ampak udarec to lahko za veliko preseže in nikoli nisem hotel tvegati.

Pri veliki barki tako ujemanje pri kroženju (obrat z vetrom) odpade (lahko izgubiš glavo, člana posadke ali oboje) in zato tam - če sem na glavnem jadru - v močnem vetru pri obratu z vetrom pred obratom vedno pritegnem škoto in jo potem ob preletu buma na drugo stran postopno popustim. Res je s tem nekaj 'kvihtanja', tudi manjša izguba hitrosti (za regate, popolnoma nepomembno za potepanja), ampak sile so neprimerjlivo manjše kot pri preletih z udarcem.

Takega udarca ob preletu buma pri obratu v veter (prečenje) ni. Jaz (s flokom) prečim tako, da pred obratom pritegnem jadra toliko, da nesejo do skrajnosti ostro v veter, dokler to le gre. V močnem vetru imam tudi vsaj nekoliko potegnjen vang, zato je zadnji rob napet navzdol in tudi ko glavno jadro neha nesti malo ali sploh ne trepeta.

V času, ko jadri prenehata nesti, zaradi napetega vanga za nekaj trenutkov lahko zanemarim glavno jadro. Še vedno pa imam - energično - pritegnjeno sprednje jadro tudi, ko barka gre čez veter. Veter v flok s privetrne strani me veliko hitreje suče kot zavira in zato lahko tudi že nekoliko izravnam oziroma popustim krmilo, in bi me vsaj pri tej zasukano krmilo ustavljalo bolj kot tako na privetrni strani do konca obrata zadržan flok.

Odkar se grem to se mi še ni zgodilo, da bi obtičal med obratom (v okovih, in irons) in ko barka doseže primeren kot (okrog 45°) v trenutku popustim privetrno in napnem zavetrno škotino. Tako tudi - na mini-12 trepeta ni in ni se mi še zgodilo, da bi se mi raztrgalo jadro (ne glavno ne flok), tudi kadar sem po razmeroma močnih vetrovih (nikoli merjeno, ampak po občutku v pavzi med refuli čez 20 vozlov, refuli pa najbrž za tretjino več, torej morda 25-30) vozil tudi s starimi, za tekme že davno odpisanimi jadri.

Na drugih barkah so v tem času na tak način raztrgali štiri floke na Krvavcu, štiri na Rogli in zadnjič še enega na Bohinjskem jezeru. Približno pol se jih je dalo pokrpati, ostale je bilo treba zamenjati.

Pri takem načinu obračanja bi čas plapolanja prvega jadra tudi na večji barki moral biti minimalen, vendar bi bilo dobro, da sta na škotinah prvega jadra tam dva - prvi zadrži napeto škotino, ki med prečenjem postaja privetrna, drugi vstavi ročko v zdaj zavetrni vinč in je pripravljen vleči tisto škotino. Ko je dosežen kot, pri katerem bo flok potegnil, zdaj privetrni odmota svojo škotino z vinča in jo spusti, zavetrni vleče in do takrat, ko se jadro napne tudi drugi pride do ročke in z njo napne na optimum. Dobro izvedeno to traja pet ali deset sekund, lahko tudi manj. Po tem se lahko fino nastavi še glavno jadro - recimo traveler škote na drugo stran.

Aha, kadar je traveler potriman na privetrno stran, to lahko prestavitev na drugo stran narediš pred obratom, saj ga v tem pred obratom popustiš namesto da bi ga potem zatezal, glavno jadro pa zaradi tega slabše vleče le nekaj sekund pred obratom, po obratu pa je optimalno potrimano prej kot sicer.

V glavnem, jaz obrnem z vetrom ali v veter. Pri prečenju je prelet buma neproblematičen in odkar obračam na opisani način se mi še ni zgodilo, da bi se ujel v okove. Vendar na jezeru ni večjih valov (nikoli kaj dosti več kot pol metra), kar seveda zelo vpliva.

Pri močnem vetru je pri vožnji z vetrom navidezni veter manjši in zato takrat, ko imaš hitrost sila pri preletu buma opazno manjša, kot bi bila, če bi bark stala, tako da to zmanjša probleme pri preletu buma. A če te pri tem zanese iz smeri, navidezni veter naglo naraste in če se na to ne odzoveš dobro, ti lahko potisne jambor do vode, kar pomeni, da je pri veliki barki - ki ni nujno plovna, če jo zalije do vrha - v takih pogojih nujno imeti zaprte vse odprtine.


Marchi napisal/-a:Taka srečanja so mi zelo pri srcu, saj je krasno opazovati jadrnico, ki se prebija skozi valove in vztrajno sledi svoji smeri, ne glede na divje morje. Za moj okus, je tale streha (bimini), v tako močnem vetru, precej odvečen balast, ki je lahko v določnih primerih celo nevaren. No ja, vso srečo, si mislim in pozdravim "poljaka" na sosednji barki.
Slika


Tisti bimini je najbrž razlog, da ima ta barka razmeroma nevtralno krmilo, čeprav nima dvignjenega glavnega jadra. Na težišče oziroma prijemališče vetra vpliva vse nadvodje - kabina, tudi zvito sprednje jadro ima kar precejšen presek, pa še na konici je in ima zato precejšen navor, ki bi ga moralo izravnavati krmilo.

Po drugi strani se smeri potiska zaradi vetra na bimini ne da usmerjti, kot to lahko naredimo pri jadrih. Če je bimini postavljen, se ga da pritisk vetr nanj včasih in neke mere uporabiti - ampak snemati bimini takrat, ko bi moral preiti na pogon na gole jambore pa ni mačji kašelj.

Če je res nevarno, bi ga človek moral najbrž odrezati in odvreči.

Marchi napisal/-a:Čez dobro uro priplujeva nazaj v zavetrje otokov in testno "burjino jadranje" je za nama.

Slika

Tudi zame je bilo jadranje v zelo močni bruji, z refuli do 40kt, nova izkušnja. Ugotovil sem, da je zelo malo maneverskega prostora glede površine jader in hitrostjo barke. Če imaš zelo konzervativna jadra (zelo skrajšana), potem je hitrost barke premajhna, da bi lahko zadovoljivo kljuboval podivjanemu morju. Zanos je zelo velik in težko je obdržati smer plovbe.
Če z jadri pretiravaš, tvegaš, da bo padel jambor ali pa se bodo jadra strgala.
Najti je potrebno ravno pravo mero med vsemi tremi dejavniki:
- površina jader,
- hitrost barke,
- vzdržljivost opreme.
Prostora za eksperimentiranje in navijanje "bolida" je zelo malo in hitro gre kaj narobe.
Stvari, ki sta te zezali, je bilo premalo rok in sunki na morju, ki je imelo razmeroma kratke, a visoke valove, kar je ena od najmanj ugodnih kombinacij, kjer te val udari, namesto da bi te privzidgnil.

Če bi imel več rok, bi ob vsakem refulu popustil in takoj zatem spet napel, in jadra ne bi utegnila plapolati in ne bi bila v nevarnosti, da se strgajo, pa tudi potiska na jadrih ti ne bi manjkalo.

S tem, kar si imel, si bil pa verjetno na optimumu.

Marchi napisal/-a:Zdajle sem na forumu prebral novico, da so včeraj reševali posadko jadrnice s strganimi jadri in pokvarjenim motorjem. Nič jim ne zavidam in lahko bi se zgodilo tudi nama. Tokrat sva obvladala situacijo vendar, kar je preveč je preveč. Je divje, je adrenalinsko ni pa varno in smiselno, razen v terapevtske namene :lol: :lol:

Z Jožetom sva soglasna, da sva pripravljena za čez ocean, saj tam piha konstanto manj kot 20kt. :lol: :lol:


Marchi, preberi si bukvico Halla Rotha Handling Storm, za katero je v bazo znanja povezavo prilepil evovii in je zdaj (med drugim) v temi Plovba, navigacija, pristajanje, sidranje, veščine....

Povprečni veter je podoben kot povprečna plača - skoraj nikoli se ne zgodi.

Tam je treba spremljati, kje in kako nameravajo cikloni in potem se je treba potruditi, da prideš na tisto stran ciklona, kjer se hitrost gibanja ciklona odšteje od hitrosti, s katero veter kroži (spirala) okrog jedra - mislim, da je to na severni polobli zaradi koriolisovih sil največkrqt leva oziroma severna, kadar se ciklon giblje od zahoda proti vzhodu. Če je hitrost gibanja ciklona 40 km/h, je samo razlika med hitrostmi vetra na južni in na severni strani okrog 80 km/h - kar je že samo dobrih 40 vozlov - dvakrat več, kot si ti predvideval :wink:

Ampak upam, da bo o tem kaj napisal Heron (po možnosti, kje sem ga kaj polomil, kar zadeva oceane :lol: :lol: ).
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 5411
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » To Sep 18, 2012 21:06

Seveda, Marjan Tomki! Premalo rok, to je rdeča nit mojih izkušenj. Tudi, ko berem in poslušam druge morjeplovce, smo bolj ali manj solo oz. redkokdaj s kompetentno posadko in to za sabo potegne uhuhu, marsikaj. In včasih teorijo obrne na glavo.

Daj v formulo 1 najboljšega dirkača ta trenutek, za podporo pa nas morjeplovce. A bo zmagal, kljub najboljšemu bolidu? Ne bo. Verjetno bo zadnji ali pa bo v Pit stopu pobral koga s seboj, ki bo pozabil pištolo v feltni :lol: :lol:

Dobro si razčlenil vse faze obratov in prečenj itd. :!: in ja tisto kar mene skrbi pri obratu z vetrom je vpetje škote glavnega jadra, ki lahko odleti ob nekontroliranem preletu buma in bog ne daj da bi ga skušal z rokami ublažiti oz. samo tisti ki 100% ve kaj se dogaja in kam mora prijeti (najbolje za vrv škote), ki pa je na moji barki žal na kabini nad vhodom in težko dosegljiva.

Tak ti je to!
inspiron
Viceadmiral
Prispevkov: 408
Pridružen: Ne Avg 05, 2012 12:37

OdgovorNapisal/-a inspiron » To Sep 18, 2012 21:28

Tale 'bojazen' pred preletom buma pri obracanju me nekoliko bega. Ker sem dosti jadral 'solo' (ok, v dvoje, s tem da je bil drug par rok tipicno bolj za rezanje salame) je moj postopek pri obracanju zelo siguren:

tik pred obratom zateg buma na skoti na sredino, sledi traveler skote na sredino, obrat! Bum nima kam 'odletet', nikogar udarit po betici in nic kaj dosti odtrgat na skoti.

Stos je, da ne regatiramo in brzina ni toliko pomembna, ki pa je (ce je mocan veter) se vedno 'cez glavo' dovolj visoka, da se obrat zgodi in ga ni treba ponavljat.

Saj neki podobnega (le da bolj uceno ;) ) pise MT dve sporocili visje...

Aja pa se to: se mi zdi da je tole (samo)strasenje z lomom jambora malo pretirano. Ob normalno vzdrzevani jadrnici se mora res zgodit zaresna pizdarija in zaresna napaka krmarja ob zaresnem vetru, da pade jambor (ce ravno ne zapeljes pod Zdrelacz 18m jamborom). Tipicna burja jambora ne bo zrusila sploh.
Uporabniški avatar
Grega295
Admiral
Prispevkov: 2148
Pridružen: Ne Apr 04, 2010 21:50
Kraj: Ljubljana - Izola

OdgovorNapisal/-a Grega295 » To Sep 18, 2012 21:35

inspiron napisal/-a:tik pred obratom zateg buma na skoti na sredino, sledi traveler skote na sredino, obrat! Bum nima kam 'odletet', nikogar udarit po betici in nic kaj dosti odtrgat na skoti.

Najbrž so problemi z zategom škote glavnega jadra ravno zato, ker traveller ni v kokpitu, temveč spredaj pred bokaportom?
Tudi jaz zagrabim škoto glavnega in zategnem preden grem v tak obrat, tudi v rahlem vetru, ampak jaz jo imam pred nosom, traveller je pred vhodom v kokpit.
Bimini pa je zaradi takega položaja travellerja kot pri Marchiju na Bavaria-h lahko daljši.
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 5411
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » To Sep 18, 2012 22:05

No, zdaj ste me že v nekaj postih prepričali, da bom večkrat obrnil z vetrom, obljubim. Bolj pogumno kot do sedaj.

Imava pa izkušnjo z Jožetovo 35 let staro barko, ko sva 14 dni nazaj jadrala v lepem jugu (15-20 vozlov) proti Mesečevem zalivu, ko mi je pri obratu v veter, z glave odpihnilo kapo. Jože je po inerciji hitro obrnil nazaj, z vetrom, proti kapi in ob preletu buma je v jadro pritisnilo toliko vetra, da je odletelo 7 PVC vodil, ki so se razletela po barki. Seveda je bilo glavno jadro kar naenkrat neuporabno in s slabim motorjem sva do Portoroža rabila kar nekaj časa več kot sva planirala. Evo, to se zgodi, ko najmanj pričakuješ.

Pad jamborja zaradi opletanja jader je bila bolj prispodoba. S kančkom malih možganov sem v podivjanem morju sredi Kvarnerja res pomislil tudi na to in ravnal odgovorno do sokompanjona na barki, ki mi je dal jasno vedeti, da sem šel čez njegovo zgornjo mejo.
Temu preblisku o padu jamborja in ostalim prebliskom o možnih scenarijih se reče, predvidevanje. Kaj pa če...? Plan B! PlanC! itd.

Velikokrat s posadko v podobnih ekstremnih situacijah debatiramo o raznih scenarijih, recimo kaj narediti, če:
- odpove krmilo,
- se strga, zatakne jadro,
- v morje pade član posadke,
- bruha član posadke,
- odpove motor,
- vdre voda v barko,
- srečamo barko v težavah itd. itd.

Zelo dobro je, če imaš odgovore na vsa ta vprašanja na zalogi, če gre res kaj narobe.
To ne pomeni, da zganjaš paniko ampak pomeni, da spoštuješ morje, naravo in postopaš temu primerno, odgovorno.

Slišal sem že za kar nekaj skiperjev, ki maltretirajo posadko z nevem kakšno disciplimo ipd. No taki skiperji, nimajo nobenega odgovora na zgornja vprašanja in jih je pošteno strah, ker ne obvladajo situacije v kateri se znajdejo, tudi zato, ker ne predvidevajo ali manj grobo rečeno, nimajo dovolj kilometrine. Če se kaj naučijo iz tega super, potem so na pravi poti, da bodo nekoč jadrali po širnih morjih, sproščeno in z užitkom.

Hawk!
Nazadnje spremenil Marchi, dne Sr Sep 19, 2012 10:43, skupaj popravljeno 2 krat.
Rok-11
Admiral
Prispevkov: 1081
Pridružen: Ne Avg 17, 2008 09:58
Kraj: Ljubljana, Ribiška vasica - It.

OdgovorNapisal/-a Rok-11 » Sr Sep 19, 2012 08:59

Heh... večino tegale spiska:

Marchi napisal/-a:...Velikokrat s posadko v podobnih ekstremnih situacijah debatiramo o raznih scenarijih, recimo kaj narediti, če:
- odpove krmilo,
- se strga, zatakne jadro,
- v morje pade član posadke,
- bruha član posadke,
- odpove motor,
- vdre voda v barko,
- srečamo barko v težavah itd. itd.
...


sem že imel - in vsi prisotni so še živi. Do zdaj smo se izognili le zadnjima dvema točkama. In pa padec človeka v vodo je bil v resnici skok - v močni burji v Kvarnerju za odtrganim byboatom, ki je želel odleteti po svoje.

Vse te zadeve se z mirnim pristopom nekako reši. Zelo zasilno, ampak dovolj dobro, da se barko spravi v pristan - ali na sidro.
Glavna zadeva je - samo brez panike. Sam v takih situacijah, ki ne zahtevajo takojšnjega ukrepanja kot npr MOB (Človek v morju) ali vdor vode, raje sedem in razmislim in se šele potem lotim dela.

V glavnem... motor se da popravljati tudi pri hudem jadranju in valovih - z ustrezno zmanjšami jadri in avtopilotom. V resnici pa se dostikrat niti ni treba trudit, ker se da na jadra čisto OK pristati.

Barko se da nekako krmariti tudi brez krmila. Z uravnoteženjem jader in pritegovanjem/popuščanjem jadra in pomočjo npr. tanguna privezanega ob ograjo na krmi.
Ni ravno prijetno... gre pa.
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 5411
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » Sr Sep 19, 2012 09:06

Rok-11 napisal/-a:Heh... večino tegale spiska:

Marchi napisal/-a:...Velikokrat s posadko v podobnih ekstremnih situacijah debatiramo o raznih scenarijih, recimo kaj narediti, če:
- odpove krmilo,
- se strga, zatakne jadro,
- v morje pade član posadke,
- bruha član posadke,
- odpove motor,
- vdre voda v barko,
- srečamo barko v težavah itd. itd.
...


sem že imel - in vsi prisotni so še živi.


Gre za to, ali se ob tem zelo postaraš ali samo malo :wink:

Rok-11 napisal/-a:Sam v takih situacijah, ki ne zahtevajo takojšnjega ukrepanja kot npr MOB (Človek v morju) ali vdor vode, raje sedem in razmislim in se šele potem lotim dela.


Ti si pravi!
Jaz se poleg tega ne lotim dela ampak koga zadolžim za to :lol:
inspiron
Viceadmiral
Prispevkov: 408
Pridružen: Ne Avg 05, 2012 12:37

OdgovorNapisal/-a inspiron » Sr Sep 19, 2012 10:43

Statisticno preverjeno in dokazano je, da je voznja z avtom zjutraj v sluzbo nepremerljivo bolj nevarna od jadranja cez Atlantik. In se bolj neprimerljivo bolj nevarna od jadranja z 10+m barko cez Kvarner, recimo...

A glej ga zlomka: nihce med voznjo v sluzbo ne razmislja, a se bo kamionu guma odtrgala, a bo stara baba z bicikla padla pod avto... Kaj sele, da bi 'posadki' v avtu razlagal: ej, ce pride zdej en pijanec in se zaleti u nas, potem bos ti zadaj zlezel ven skozi sipo in potegnil ven mene potem bomo pa tekli do hise po pajsar in ven zvlekli se Jozeta iz prednjega zica.

V morjeplovski druzbah pa nemalokrat poslusam same grozljivke, ki BI SE LAHKO zgodilo in kaj se je onemu tam od enega ki ga slucajno moj bratranec pozna zgodilo ipd.

Verjetno ste ze vsi kdaj peljali kaksne novince na jadrnici: ze ko se barka nagne za 20 stopinj, pogovor zamre, pozirki se v grlu ustavijo in lica pobledijo. Kaj sele, da bi tem istim zacel razlagat kaj morajo pocet ko bo jambor padel, sidro se zagozdilo, jadro se strgalo, krmilo odpovedalo, motor crknil, .... Ce ze ne bi poskakali takoj v vodo, bi pa vsaj imeli unicen tisti 'dopust' od nenehnega strahu kaj vse se lahko zgodi na barki.

Ce se kaj od nastetega zgodi, je tako posadko itak najbolje 'nagnati' nekam stran od dogajanja - saj bodo tipicnoz pomocjo naredili vec skode kot koristi. To se se posebej izkaze, ko pride kaksno neurje ali pa mocnejsi veter, kjer jih je najboljse vse skupaj poterat v podpalubje, saj imas drugace kot skipper vec dela z njimi kot pa z PREZECIMI NEVARNOSTMI za vsakim valom.

Z izkuseno posadko pa so take debate itak odvec, ker bo z par stavki natancno jasno, kaj bo kdo postoril.

Ne recem pa, da ni treba bit o NEVARNOSTIH poducen in znati v takih situacija MIRNO reagirat.


Pa se za konec: jadranje z 10+m jadrnicami v vetrovih do 40kts in spremljajocem valu ob primerno vzdrzevani opremi in opremi/obleki posadke ni prav nic extremna, ampak je celo lahko zelo prijetna in adrenalinska.

(pa nisem ciljal na nobenega osebno, bolj tko iz izkusenj sem tole pisal).
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5586
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Sr Sep 19, 2012 19:36

Jambor je (če ni samostoječ - podobno kot distančniki pripon ali kako se jim reče) v glavnem narejen, da prenaša obremenitve na tlak, pripone pa prenašajo vlečne sile. Dobro uravnane pripone zelo zmanjšajo verjetnost loma jambora v vseh normalnih okoliščinah.

Odvisno je tudi, iz česa je jambor - karbonski je bolj tog, a tudi pri maksimalnih prihrankih mase bolj krhek (manj prožen in morda tudi manj žilav) od aluminijastih in torej tudi, koliko na fino snovalci 'obrijejo višek nepotrebnega materiala', da bi zmanjšali maso nad krovom.

Praviloma le, če pride do sile - zlasti sunka - v smeri, ki ni predvidena, lahko pride do kakšnega sesutja. Torej če nas kakšna kombinacija vala, toka in vetra prevrne čez bok - roll over - ali čez nos - capsize - je pričakovati take poškodbe jambora, pa še tam redko.

Recimo tudi tale ni zgubila jambora...
Slika
čeprav se to zgodi (google sailboat dismasted, slike).

Z morja iz naše bližine pa za take dogodke o potovalnih barkah, o kakršnih se pogovarjamo, še nikoli nisem slišal.
Correct me if I am wrong, please.

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost