Marchi napisal/-a:Ker je v takem z jadri težko delat, zaupam krmilo raje Jožetu, jaz pa kvihtam, kot norec. Precej se namatram, da nastavim jadra kolikor toliko ok, da nič ne opleta in da je hitrost zadovoljiva, 5-6kt.
Zelo pride prav, če v takem - močno sunkovitem vetru - ni samo en za fittness. Najbolje je imeti
redundanco (več primernih)
za vsako vlogo (dva dobra krmarja itn.).
Marchi napisal/-a:Jože samo debelo gleda in nič mu ni jasno. Nekajkrat zavije preveč v veter in jadra grdo zaplapolajo. Cel jambor se strese.
Upam, da se mu to ni zgodilo velikokrat. Sicer so mogoče tudi malo preohlapne pripone jambora?
Marchi napisal/-a:Kriza. Voda šprica na vse konce in kraje. K sreči sva se prej oblekla v nepremočljive obleke, saj septembrske temperature niso več poletne. Okrog 20 jih je. Ko pa si moker in piha nenormalno, je še 30 stopinj premalo.
Mic-Tic-ov 'avtoritarni' način je, preden veter zares pojača vsi v bojne oprave in če ne nadeto, vsaj popolnoma pri roki vse kar treba (tudi napihljivi varnostni pasovi s trakom za pripenjanje itn.).
Glede na to, da me zebe veliko kasneje kot ostale, bi včasih rekel, da je zame prezgodaj, ampak odveč pa ni. Nekoč, ko sem bil v nemirnem morju poslan iskat nekaj v kabino na premec sem - čeprav sem se držal praktično ves čas tudi v kabini - poletel tako, da je moj komolec izbil ploščo vrat ene od omar.
In ko se enkrat zares začne rodeo, je definitivno neugodno kje v kabini lesti v pajaca (pa odtočit, še vtakniti kaj v usta ali vsaj nekaj pesti rozin v kak žep - res brez veze je, da potem komu pade sladkor.... )
Marchi napisal/-a:...
Super, obrat uspel v prvo. Pritegnem še levo pritego genove, ki prevzame nalogo desne, tako da je vse tako kot mora biti.
Veliko (stotine obratov - večina, ko se podim okoli za drugimi barkami med učenjem drugih) zadnje čase - tudi v razmeroma močnem vetru in refulih - obračam z mini-12. Tudi v res močnem vetru pri prečenju (tack, obrat iz ostro proti vetru čez veter) še nikoli nisem imel težav, imel pa sem
en nehoten obrat pri vožnji z vetrom.
Pri 'metuljčku' blizu maksimalne kontrolirane hitrosti (mislim da nekaj čez 6 vozlov na mini-12, ki je 3,75 m dolga izrivna barka in katere iz vodne črte izračunani maksimum mislim da je 4,2 vozla) je ob nagli spremembi smeri vetra za več kot 90° nehoteno preletel bum in po tem sta obe jadri na eni strani povzročili vrtilni moment, ki mu krmilo ni bilo kos, tako da me je zasukalo iz smeri in potem pritisnilo jambor skoraj do vode. Na večji barki bi sredobežna sila pri tako naglem obratu zlahka vrgla neprivezanega člana posadke s premca ali kokpita.
Pri tej barki sem pač izmetal vodo, ki me je zalila in peljal dalje, in od tedaj dalje me podoben obrat vetra (čeprav sem ga še nekajkrat doživel) doslej še ni presenetil.
Sicer na mini-12 pri obratu z zelo močnim vetrom (kroženje, jibe) vedno ujamem bum ob preletu, da se udarec ne prenese na prijemališče škote, saj bi sicer udarec lahko iztrgal 'konjička' iz palube (in opore pod njo). Trdnost tega je predvidena na polni poteg jader tudi pri močnem vetru, ampak udarec to lahko za veliko preseže in nikoli nisem hotel tvegati.
Pri veliki barki tako ujemanje pri kroženju (obrat z vetrom) odpade (lahko izgubiš glavo, člana posadke ali oboje) in zato tam - če sem na glavnem jadru - v močnem vetru pri obratu z vetrom pred obratom vedno pritegnem škoto in jo potem ob preletu buma na drugo stran postopno popustim. Res je s tem nekaj 'kvihtanja', tudi manjša izguba hitrosti (za regate, popolnoma nepomembno za potepanja), ampak sile so neprimerjlivo manjše kot pri preletih z udarcem.
Takega udarca ob preletu buma pri obratu v veter (prečenje) ni. Jaz (s flokom) prečim tako, da pred obratom pritegnem jadra toliko, da nesejo do skrajnosti ostro v veter, dokler to le gre. V močnem vetru imam tudi
vsaj nekoliko potegnjen vang, zato je zadnji rob napet navzdol in tudi ko glavno jadro neha nesti malo ali sploh ne trepeta.
V času, ko jadri prenehata nesti, zaradi napetega vanga za nekaj trenutkov lahko zanemarim glavno jadro. Še vedno pa imam - energično - pritegnjeno sprednje jadro tudi, ko barka gre čez veter. Veter v flok s privetrne strani me veliko hitreje suče kot zavira in zato lahko tudi že nekoliko izravnam oziroma popustim krmilo, in bi me vsaj pri tej zasukano krmilo ustavljalo bolj kot tako na privetrni strani do konca obrata zadržan flok.
Odkar se grem to se mi še ni zgodilo, da bi obtičal med obratom (v okovih, in irons) in ko barka doseže primeren kot (okrog 45°) v trenutku popustim privetrno in napnem zavetrno škotino. Tako tudi - na mini-12 trepeta ni in ni se mi še zgodilo, da bi se mi raztrgalo jadro (ne glavno ne flok), tudi kadar sem po razmeroma močnih vetrovih (nikoli merjeno, ampak po občutku v pavzi med refuli čez 20 vozlov, refuli pa najbrž za tretjino več, torej morda 25-30) vozil tudi s starimi, za tekme že davno odpisanimi jadri.
Na drugih barkah so v tem času na tak način raztrgali štiri floke na Krvavcu, štiri na Rogli in zadnjič še enega na Bohinjskem jezeru. Približno pol se jih je dalo pokrpati, ostale je bilo treba zamenjati.
Pri takem načinu obračanja bi čas plapolanja prvega jadra tudi na večji barki moral biti minimalen, vendar bi bilo dobro, da sta na škotinah prvega jadra tam dva - prvi zadrži napeto škotino, ki med prečenjem postaja privetrna, drugi vstavi ročko v zdaj zavetrni vinč in je pripravljen vleči tisto škotino. Ko je dosežen kot, pri katerem bo flok potegnil, zdaj privetrni odmota svojo škotino z vinča in jo spusti, zavetrni vleče in do takrat, ko se jadro napne tudi drugi pride do ročke in z njo napne na optimum. Dobro izvedeno to traja pet ali deset sekund, lahko tudi manj. Po tem se lahko fino nastavi še glavno jadro - recimo traveler škote na drugo stran.
Aha, kadar je traveler potriman na privetrno stran, to lahko prestavitev na drugo stran narediš pred obratom, saj ga v tem pred obratom popustiš namesto da bi ga potem zatezal, glavno jadro pa zaradi tega slabše vleče le nekaj sekund pred obratom, po obratu pa je optimalno potrimano prej kot sicer.
V glavnem, jaz obrnem z vetrom ali v veter. Pri prečenju je prelet buma neproblematičen in odkar obračam na opisani način se mi še ni zgodilo, da bi se ujel v okove. Vendar na jezeru ni večjih valov (nikoli kaj dosti več kot pol metra), kar seveda zelo vpliva.
Pri močnem vetru je pri vožnji z vetrom navidezni veter manjši in zato takrat, ko imaš hitrost sila pri preletu buma opazno manjša, kot bi bila, če bi bark stala, tako da to zmanjša probleme pri preletu buma. A če te pri tem zanese iz smeri, navidezni veter naglo naraste in če se na to ne odzoveš dobro, ti lahko potisne jambor do vode, kar pomeni, da je pri veliki barki - ki ni nujno plovna, če jo zalije do vrha - v takih pogojih nujno imeti zaprte vse odprtine.
Marchi napisal/-a:Taka srečanja so mi zelo pri srcu, saj je krasno opazovati jadrnico, ki se prebija skozi valove in vztrajno sledi svoji smeri, ne glede na divje morje. Za moj okus, je tale streha (bimini), v tako močnem vetru, precej odvečen balast, ki je lahko v določnih primerih celo nevaren. No ja, vso srečo, si mislim in pozdravim "poljaka" na sosednji barki.
Tisti bimini je najbrž razlog, da ima ta barka razmeroma nevtralno krmilo, čeprav nima dvignjenega glavnega jadra. Na težišče oziroma prijemališče vetra vpliva vse nadvodje - kabina, tudi zvito sprednje jadro ima kar precejšen presek, pa še na konici je in ima zato precejšen navor, ki bi ga moralo izravnavati krmilo.
Po drugi strani se smeri potiska zaradi vetra na bimini ne da usmerjti, kot to lahko naredimo pri jadrih. Če je bimini postavljen, se ga da pritisk vetr nanj včasih in neke mere uporabiti - ampak snemati bimini takrat, ko bi moral preiti na pogon na gole jambore pa ni mačji kašelj.
Če je res nevarno, bi ga človek moral najbrž odrezati in odvreči.
Marchi napisal/-a:Čez dobro uro priplujeva nazaj v zavetrje otokov in testno "burjino jadranje" je za nama.
Tudi zame je bilo jadranje v zelo močni bruji, z refuli do 40kt, nova izkušnja. Ugotovil sem, da je zelo malo maneverskega prostora glede površine jader in hitrostjo barke. Če imaš zelo konzervativna jadra (zelo skrajšana), potem je hitrost barke premajhna, da bi lahko zadovoljivo kljuboval podivjanemu morju. Zanos je zelo velik in težko je obdržati smer plovbe.
Če z jadri pretiravaš, tvegaš, da bo padel jambor ali pa se bodo jadra strgala.
Najti je potrebno ravno pravo mero med vsemi tremi dejavniki:
- površina jader,
- hitrost barke,
- vzdržljivost opreme.
Prostora za eksperimentiranje in navijanje "bolida" je zelo malo in hitro gre kaj narobe.
Stvari, ki sta te zezali, je bilo premalo rok in sunki na morju, ki je imelo razmeroma kratke, a visoke valove, kar je ena od najmanj ugodnih kombinacij, kjer te val udari, namesto da bi te privzidgnil.
Če bi imel več rok, bi ob vsakem refulu popustil in takoj zatem spet napel, in jadra ne bi utegnila plapolati in ne bi bila v nevarnosti, da se strgajo, pa tudi potiska na jadrih ti ne bi manjkalo.
S tem, kar si imel, si bil pa verjetno na optimumu.
Marchi, preberi si bukvico Halla Rotha Handling Storm, za katero je v bazo znanja povezavo prilepil evovii in je zdaj (med drugim) v temi
Plovba, navigacija, pristajanje, sidranje, veščine....
Povprečni veter je podoben kot povprečna plača - skoraj nikoli se ne zgodi.
Tam je treba spremljati, kje in kako nameravajo cikloni in potem se je treba potruditi, da prideš na tisto stran ciklona, kjer se hitrost gibanja ciklona odšteje od hitrosti, s katero veter kroži (spirala) okrog jedra - mislim, da je to na severni polobli zaradi koriolisovih sil največkrqt leva oziroma severna, kadar se ciklon giblje od zahoda proti vzhodu. Če je hitrost gibanja ciklona 40 km/h, je samo razlika med hitrostmi vetra na južni in na severni strani okrog 80 km/h - kar je že samo dobrih 40 vozlov - dvakrat več, kot si ti predvideval
Ampak upam, da bo o tem kaj napisal Heron (po možnosti, kje sem ga kaj polomil, kar zadeva oceane
).
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
in ja tisto kar mene skrbi pri obratu z vetrom je vpetje škote glavnega jadra, ki lahko odleti ob nekontroliranem preletu buma in bog ne daj da bi ga skušal z rokami ublažiti oz. samo tisti ki 100% ve kaj se dogaja in kam mora prijeti (najbolje za vrv škote), ki pa je na moji barki žal na kabini nad vhodom in težko dosegljiva.
