Preplutih 895Nm gumenjak "ZVERINA"

Dodajte kraje in zanimivosti, ki jih je vredno obiskati. Opišite vaše "rute", sidrišča in restavracije...

Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator, kr en

Uporabniški avatar
MareC
Admiral
Prispevkov: 3284
Pridružen: Če Mar 06, 2008 08:20
Kraj: Ljubljana... Otok

Preplutih 895Nm gumenjak "ZVERINA"

OdgovorNapisal/-a MareC » Ne Avg 26, 2012 18:43

za sedaj samo naslov ostalo sledi v kratkem(ravno kar prišli v civilizacijo :D )
bilo je odlično in lepa družinska avantura
Unije-Boka Kotorska -Budva-Unije
seveda kruzanje sem ter tja po otokih, celini... :wink: :wink:

reportaža par prispevkov nižje :wink: :wink:
Nazadnje spremenil MareC, dne Po Sep 10, 2012 19:46, skupaj popravljeno 1 krat.
spyder
Viceadmiral
Prispevkov: 566
Pridružen: Ne Mar 22, 2009 19:00
Kraj: portorož

OdgovorNapisal/-a spyder » Ne Avg 26, 2012 19:26

A zato je bilo tolko rib okol Unij :lol:
Zubatci te še čakajo
acrobat
Admiral
Prispevkov: 718
Pridružen: Ne Apr 08, 2007 10:33

OdgovorNapisal/-a acrobat » Ne Avg 26, 2012 21:14

Bravo MareC, si jih skoraj še enkrat več naredil kot jest letos.

Nestrpno pričakujemo reportažo...

LP
val
Admiral
Prispevkov: 1566
Pridružen: Po Sep 08, 2008 20:12
Kraj: Maribor-koper- Pula

OdgovorNapisal/-a val » Ne Avg 26, 2012 21:22

Sem se že spraševal kje si?
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 6953
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » Ne Avg 26, 2012 22:46

Evo ravno včeraj sva z Jožetom jadrala v Portorožu in mi je omenil, da ste šli na kruzanje daleč na jug. Se že veselim potopisa in fotk.
kotulc
Kontraadmiral
Prispevkov: 295
Pridružen: Ne Jul 26, 2009 14:12

OdgovorNapisal/-a kotulc » Po Sep 03, 2012 14:46

Je reportaža že v pripravi?
Uporabniški avatar
MareC
Admiral
Prispevkov: 3284
Pridružen: Če Mar 06, 2008 08:20
Kraj: Ljubljana... Otok

OdgovorNapisal/-a MareC » Če Sep 06, 2012 11:37

kotulc napisal/-a:Je reportaža že v pripravi?


teksta je veliko in je pripravljen sedaj še fotke sestavim in bo hitro :wink:
Uporabniški avatar
pešekan
Admiral
Prispevkov: 2294
Pridružen: Pe Avg 26, 2011 10:58
Kraj: ilirska bistrica

OdgovorNapisal/-a pešekan » Če Sep 06, 2012 12:29

čakamo :lol:
Uporabniški avatar
marcus
Admiral
Prispevkov: 1434
Pridružen: Če Okt 23, 2008 13:42

OdgovorNapisal/-a marcus » Če Sep 06, 2012 12:52

najbrž bo obsežna reportaža :!: čakamo :lol:
LP
no rain, no rainbow
al

OdgovorNapisal/-a al » Če Sep 06, 2012 15:09

samo, da ne boš potem spet za sabo brisal...
Uporabniški avatar
cibro
Admiral
Prispevkov: 5004
Pridružen: Ne Jun 10, 2007 23:35

OdgovorNapisal/-a cibro » Ne Sep 09, 2012 22:33

no jaz sem nazaj
čakamo
zverina je res ZVERINA.
sem jo imel čast imeti pod komando kratek čas in drugi dan se mi je moja gumica(5,2metra z 90 konji)zdela ena banca sem tri dni rabil da sem prišel k sebi.
a kdo kupi solemarja:)
lp
Uporabniški avatar
MareC
Admiral
Prispevkov: 3284
Pridružen: Če Mar 06, 2008 08:20
Kraj: Ljubljana... Otok

OdgovorNapisal/-a MareC » Po Sep 10, 2012 17:34

cibro napisal/-a:no jaz sem nazaj
čakamo
zverina je res ZVERINA.
sem jo imel čast imeti pod komando kratek čas in drugi dan se mi je moja gumica(5,2metra z 90 konji)zdela ena banca sem tri dni rabil da sem prišel k sebi.
a kdo kupi solemarja:)
lp


cibro na Zverini in veter v laseh :D

Slika
Uporabniški avatar
MareC
Admiral
Prispevkov: 3284
Pridružen: Če Mar 06, 2008 08:20
Kraj: Ljubljana... Otok

OdgovorNapisal/-a MareC » Po Sep 10, 2012 17:45

Plovba 2012
»družina, gumenjak, 200 iskrivih konjičev in dnevnik«


5.avg
Misija- nemogoče! Od otoka Unije v Kvarnerju do Budve Črne gore v 17 dnevih z gumenjakom
To je splošno menje vseh,ki smo jih obvestili o naši nameri. Pravijo, da toliko časa ne bomo zdržali na takem čolnu. A mi se ne damo!
Izplujemo ,kljub neugodnemu jugu,ki piha dobrih 22 vozlov in ustvarja kar velike valove
Prespimo na otoku Ilovik. Dlje ne gre. Naše navdušenje nad veliko pokrivno cerado,ki se potegne čez čoln v obliki šotora iz odličnega Gore Tex materiala zmoti cerkev,ki bije vsako uro,zelo naglas ,še posebej ponoči. Smo vsaj vedeli koliko je ura, vsakič, ko je zadonelo po šotoru. Prešteli smo vse tiste gonge in preživeli prvo noč na čolnu.
Zjutraj je množica menihov s samostana iz otoka sv.Petar pridrvela z staro trabakulo z namenom,da mašujejo v cerkvi. Takoj smo jim odstopili prostor za privez. Po nekaj minutah se vrnejo. Morajo po vino v samostan saj so kar hitro ugotovili, da so jim ga pri večerni maši »domače babe« vsega popile in brez vina pač pri maši ne gre. No pa sem še en krat ponovil vajo privezovanja in odvezovanja. Privoščimo si zajtrk in nakup svežega kruha v bližnji trgovinici.
Slika

Slika

Slika

6.avg.
Ne! Že spet so narobe napovedali vetrove. Kot letos že vso poletje. Popoldan naj bi se jugo pomiril ,mi pa med Škardo in Dugim otokom v urnebesu valov in vetra. Poizkušamo priti cim dlje,saj smo severni del Jadrana kar dobro obdelali že v prejšnjih avanturah. Ker je zibanje, ne, nabijanje prehudo, naredimo potapljaški postanek na otočku Maslinjak pred Istom . Nadejamo se karpača iz kakšne bele ribe na Levernaki, kjer je predviden naš naslednji postanek. Seveda rib ni bilo, smo pa hvala bogu kupili odlične »domače« albanske baklave, ki smo jim rekli kar »take away bakljava«.
Kornati so zmeraj tako impresivni. Nikoli se jih ne naveličas. Obiščemo prijateljico ,ki celo poletje pomaga pri strežbi na Lavernaki v konobi Andrija. Pove nam,da je ta mali otoček v "privatni" lasti dveh družin iz Murterja. Ena ima konobo na eni strani zaliva , drugi na drugi. Pri njih je mogoče celo kampirati. Plaža, pa da te kap! Turkizna kristalno čista voda, mivka, v vodi pa samo dva kopalca!! V konobi nam spečejo odlične skuše na odprtem žaru in dodajo svežo solato iz vrta, vse zaliljejo z obilico okusnega olivnega olja. Ob zobanju nam pogled uhaja na otočke, ki se počasi oddaljuje s temo. Ostanemo čez noč.

Slika

Slika

Slika

7.avg.
Dopoldan skočimo do velemesta Vrulje na otoku Kornat. Tudi če ne bi šli, ne bi nič zamudili. Dve uri nabijamo po tramontani in maestralu do Hvara. Mesto v presežkih, lepotnih,kulturnih, razkazovalnih. Že videno več krat. Potegnemo naprej vmes natočimo bencin v najslabši črpalki na Jadranu. Hvar si zasluži kaj boljšega. Tokrat za spremembo prespimo v apartmaju s klimo pri prijatelju v Zavali nasproti otoka Ščedro. Malo nam je nerodno,ker to ni naš slog potovanja ,a PAŠE!

Slika

Slika

Slika

8.avg.
Nič posebnega. Še zmeraj smo v Zavali. Preiskujemo terene za potapljanje in lov. Krasne uvalice in plaže. Zaradi močnega maestrala se utaborimo na eni od njih. Skuhamo kar na plaži z našo kamp opremo in odličnim gorilcem na plin, pojemo in malo počijemo. Zvečer se prijatelji z avti odpravimo skozi skalnat predor ,ki ga je naredila vojska, na drugo stran Hvara. Impresionira veliko plantaž trte in oljk. Baje "plavac" izvira od tu. Stari Grad je simpatičen sploh, če na trgu prepevajo Klape in se pečejo sardelice na žaru. Čeprav imamo plan še isti dan odrinit na Korčulo ponovno preložimo odhod in ostajamo v prijetni družbi.

Slika

Slika

Slika

9. avg.
Če bomo vso našo pot obiskovali prijatelje , bomo rabili dva meseca da pririnemo do Dubrovnika. Kaj šele do Črne gore. Že zjutraj bi morali odriniti, pa so nas pregovorili, da smo šli preiskat morsko dno na Ščedro kjer sem mimogrede naredil še kratek tečaj podvodnega ribolova in osnov apnee za nadobudnega mladega ribolovca.Uspešno sva ulovila par rib in nekaj hobotnic tako, da je bila večerja zagotovljena. Urica ali dve, pa se je maestral zopet dvignil. Ne vem ali bomo spet ostali ali se športno zaletimo vsaj do Vele luke na Korčuli. Moramo tankat vodo in gorivo,ker smo čisto presahnili. Ponovno nas pregovorijo ,da imajo na Ščedru v uvali Mostir najboljše palačinke s čokolado daleč na okoli. Mlajši del posadke vneto navija ZA. Zavijemo tja in prav smo se odločili. Na otoku Ščedro živi le ena družina. Družina Kordić ima preprosto gostilnico ob morju,kjer pečejo najboljsi kruh na Jadranu! Sedemkilogramski hlebec pečen izpod peke ( svež,topel,dišeč...), domači kozji sir zalit z olivnim oljem ter dimljen pršut je lahko tudi glavna jed. Palačinke pa takoj za njimi. Kozarček ali dva rujnega in ponovno prespimo v Zavali

Slika

Slika

Slika

10.avg
Zjutraj konno zapustimo Zavalo na Hvaru. Vse rezervoraje napolnimo v Veli luki. Kupimo 10 litrov odličnega olivnega olja iz vasi Blato v notranjosti otoka . Domačin zatrdi, da ga pri njemu kupuje celo Saša Lošić-Loša frontman skupine Plavi Orkestar. Potem bo že dobro in resnično je dobro. Ko izplujemo po poti obiščemo otoček Proizd, kjer naj bi bila najlepša plaža na Jadranu po zatrjevanju znane popotniške revije. No, res so impresivne velike skalne ploščadi in prodnate plažice, vendar smo videli že kaj lepšega. Ah ti novinarji. Tolčemo maestral po vzhodni strani Korčule in v kanalu med Pelješcem. Ker ni možnosti mirnega priveza za spanje na čolnu se odločimo prespati v kampu pri mestecu Orebić. Vse zasedeno. Edino ena skalnata parcela tik ob vodi je še prosta.
Zdi se krasno, samo klini od šotora ne držijo. Ker smo nevešči kampiranja, postavimo šotor z vhodom čisto narobe z izhodom proti navpični steni. Izkaže se, da mogoče celo ni tako napak, saj ponoči napovedujejo močno burjo in bo tako šotor bolje zdržal. Upam!!!!

Slika

Slika

Slika

Slika

11. Avg.
Je zdržal ! Zahvaljujoč kubiku naloženih skal na kline in privezne vrvi. Izkoristimo kamp ponudbo in opravimo generalno pranje las,perila,posode, čolna....in skočimo na Korčulo. Jadranske Benetke so svetovni kulturni spomenik. Obiščemo baziliko Sv. Marka iz 14.stol s prekrasnimi romanskimi stebri in zaključki, sprehodimo se po ozkih ulicah in opazujem okna ter balkone,ki pričarajo takratni vpliv beneške republike. Tukaj je tudi hiša, kjer se je rodil in prebival Marko Polo. Sicer je ohranjeno samo zidovje vendar je videti razkošno zgradbo v kateri je živela družina Polo ,ki so bili znani trgovci in popotniki. Kot ponavadi povno močen poletni maestral med Korčulo in Mljetom. Tokrat je cilj Pomena na Mljetu. Ker ne vemo kam bi se dali odidemo do velikega in malega jezera v nacionalnem parku. Z maskami šnorklamo in imamo kaj videti. V pol metra vodi so veliki leščurji, orade, zobatci..... Naš ribolovec miri strasti.....
S turistično ladjico se odpravimo pogledat še samostan iz 12. stol na otočku Sveta Marija v Velikem jezeru . Invazija francoskih tuistov! Drugače pa lepo in fotogenično. Zvečer sedimo na bankini opazujemo ,če je sončni zahod tukaj kaj boljši od Unijskega. Ne, malo mu manjka! Pejmo na večerjo v konobo u Nine (Matana) podvodnega ribolovca ki ima kaj za pokazat... Nino ima konobo,ki je jih je malo na Jadranu. Kuha mama in po potrebi tudi on samo divjo ribo njegovih ulovov, domače lignje in ostalo živalsko kraljestvo,ki jo pozimi nalovi in pripravi za sezono. Odlična tuna vložena v olju, slana sardela, hobotnica v solati,ribe pa " šta srce poželi" . Zraven blitva in krompir iz vrta, vse doma pridelano. Da ne bi kdo naročil ocvrte lignje,ker vas Nino nekam pošlje,saj so jadranski taka specialiteta,da jih je greh cvreti. Kulinariki in dobrojedci ,splača se vam ga obiskati! Najina debata o ribah, opremi ulovih se zavleče pozno v noč. Sam se zavlečem v posteljo našega gumenjaka in sladko zaspim.

Slika

Slika

Slika


Slika

12. Avg.
Zelo počasi se dopoldan odpeljemo raziskovat zunanjo stran otoka. Skale,stene,pečine in spet skale. Spodaj turkizni zalivčki, v borovih gozdičkih pa sekajo škržati. Nekje na pol poti se ustavimo za ribolovski podvig. Navdušen sem nad podmorjem Mljeta pravi akvarij, ulovim dva šarga vsak okoli kilograma, nagledam se Kirnj, ki so v lovostaju in jih je v tem času prepovedano loviti. Maestral nas spet priganja,da pohitimo in se zavlečemo v uvalo Saplunara. Ne bo šlo,preveč je valovito. Zapeljemo mimo skrajnega rta mljeta Gruj v malo uvalico Nad Garma z dvema otočkoma Školj. Krasno za prespat majhen pomol in mir. Večerjica na pomolu : rižota z gamberi,pečena riba in karpačo iz Šarga. A nam kdo zavida? Ob nežni glasbi in zvezdnatem nebu še napišem tale stavek in mrknem spat.

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

13.avg
Elafitski otoki. Najprej Šipan - še kar, lepo in čisto
Potem Lopud - ni da bi govoril turizem, da te kap
Še opevana plaža na Lopudu, Šunj- katastrofa
Nazadnje Koločep- kar nekaj !
Skupna ocena - zadostno
Gremo mi v Dubrovnik!
Pokličemo ribolovca Luko, ki živi tam .Samo, da vprašamo, kje bi lahko prenočili, ker kampirati sredi Dubrovnika res ne moremo. Pa dobimo polpenzion v hotelu, kjer je manager. Večerni sprehod po starem mestu ,kjer smo skupaj z množico pričakali hrvaške olimpijske prvake v vaterpolu. Pripeljali so se v oldtimerjih s sprevodom starih dubrovniških trobentačev, nato pa smo pobegnili,ko se je rajanje začelo ob koncertu popolnoma pijanega Jasmina Stavrosa. Ah ,ne vem, če mu je lahko to v ponos.

Slika

Slika

Slika

Slika

14. Avg.
Dopoldan se še enkrat odpravimo v stari del na Stradun. Res je lep Dubrovnik. Tako veličasten in homogen. Obdan z mogočnim zidovjem. Za vsakim zidovjem igrajo v senci poulični glasbeniki. Eni staro gotsko glasbo v takisti opravi, drugi renesančno, se pa najdejo tudi jazz- arji. Vsi po vrsti so ustvarili prvovrstno " štimungo" v tem kulturnem ambientu. Tudi akvarij ni od muh.
Ker dela carinska izpostava samo do 15 h, pohitimo v Cavtat. Tu se moramo odjaviti iz Hrvaških teritorialnih vod. Še malo pa nam to ne bi uspelo, saj je hrvaški kapetan ( na kapetaniji) zakompliciral sorazmerno lahek birokratski posel. Trdil je, da se na našem gumenjaku ne more peljati toliko ljudi, za koliko je registriran. Pa čeprav so na izpostavi v Puli ( Hrvati) to potrdili, za kar imamo tudi CE certifikat. A on bi rad uvedel svoja pravila in za njega ne veljajo nobeni CE certifikati. Še malo pa bi nas poslal nazaj v Pulo urediti zadeve. Z veliko moje tolerance in mirnosti nas na koncu spusti in pritisne pečat v potne liste in plovno dovoljenje. Kaj bo šele na Črnogorski strani, če se je že na hrvaški zapletlo nam roji po glavi. Po polurni plovbi ob neki čudni a mestoma zanimivi skalni obali ob čisti bonaci pristanemo v Črni gori, v Hercegnovem oz. mejnem prehodu Zelenika .Carinik me s cigareto v ustih takoj pošlje,da mu prinesemo hladno pivo in takoj nato pristavi, da oni te papirje napišejo v pol krajšem času kot Hrvati in da nikoli ne komplicirajo. In res je tako! Plačamo mesečno vinjeto in dobimo se Črnogorsko zastavico kar nas stane 30 evrskih bankovcev. Super Črna Gora ima valuto Evro in prav domače se počutimo. Na pomolu naš že pričaka Dejan-Dejo eden od dobrih črnogorskih ribolovcev . Pove in pokaže nam kje se lahko sidramo in prespimo.
Tukaj pa se pokaza črnogorska gostoljubnost. Kljub delu in družinskim obveznostim( ima 4 otroke), si vzame celo popoldne prosto, da nam je na uslugo. Pride po nas z avtom in nas odpelje k njemu domov. Ponudi apartma in nas pelje na večerjo. Ko se želimo oddkupiti za gostoljubje vsaj z plačilom,nam da vedeti da je on črnogorec in to pri njih ne gre! Pravi, da ko bo prišel v Slovenijo pa je stvar drugačna. Z njim ni dobro »češenj zobat« in se raje umirim in prepustim toku. Za desert peljemo mladino v lunapark v Hercegnovem,kjer se nazadnje na " ringlšpilu" vrtijo samo tastari. Malo je manjkalo pa bi šel odličen Karađorđev zrezek zaužit pri večerji direkt ven od tam kjer je prišel noter.


Slika

Slika

Slika

Slika

Slika

15. Avg.
Vožnja po kotorskem zalivu. V objemu gora s pogledom na mogočen Lovčen,kjer je v mavzoleju iz granita zadnje domovanje Petra Petrovića Njegoša vladarja iz 18.stoletja je Boka kotorska nekaj posebnega. Plovba mimo dveh slikovitih otočkov Sv. Đorđe,ki si stojita nasproti nas prestavi v nek drugi čas. Na enem je krščanska cerkev na drugem pravoslavna. Obiščemo mestece Risan. Slovi po lepo ohranjenih rimskih talnih mozaikih vile iz 2.stoletja in kontrast temu, po najboljšem bureku v tem delu Črne Gore. Konzumiramo oboje. Plovba mimo slikovite vasice Perast v osrčje zaliva- Kotor. Kljub začetni negotovosti zaradi dveh zasidranih križark, je presenečenje veliko. Krasno staro mestno jedro obdano z mogočnim obzidjem, ki sega visoko v hrib. Vse hiše so ohranjene . Veliko njih se je spremenilo v arhitekturne " bombončke" z veliko občutka ohranjanja kulturne dediščine. Nekatere so majhni hotelčki, gostilnice,najdopadljivejši pa je hostel po imenu Old Town . Tudi pričakovane gneče ni bilo. Kupimo spominek in kartice ter odrinemo nazaj,kajti dogovorjeni smo za podvodni ribolov, preostali člani pa kopanje v zalivu malo stran. Ni potrebe povdarjat, da je plaža kot slovita Copacabana z miljon restavracijami in nepogrešljivimi senčniki in ležalniki. Kot skoraj celoten Hercegnovi in Igalo. Je pa tudi to spoznavanje čarov dežele.
Ulovljeno ribo ( orade,šarge...)predamo gostilni in ta nam v zameno ponudi znamenito pečenje pod to spada osem vrst mesa, sir kajmak in šobska solata.Odlična hrana pri 40st. Celzija. Gostoljublje naših prijateljev še kar traja. Ne spustijo nas iz rok in mi spet odlašamo s potjo naprej. Upam da jutri krenemo do Budve.

Slika

Slika


Slika

16. Avg.
Zgodaj odrinemo.
Mimogrede še nameravamo natočiti gorivo v mondeni marini Porte Montenegro v Tivatu. Bencin je tam brez davka. Luksuzne ladje, prestižne trgovine, restavracije se bohotijo . To je povsem druga država.Pa še res je saj so jo ustvarli ruski oligarhi. Na bencinski črpalki nam povejo ( v angleščini seveda) ,da ta že pet mesecev ne dela. Sumimo, da je Rusom država stopila na prste in prepovedala takšno prodajanje ruske nafte v drugi državi. Tudi sicer so Rusi pokupili ves ta del in ga zgradili povsem na novo za potrebe naftnih mogotcev. Če se pa pripelješ z veliko jahto pa ni problema gorivo pripeljejo v prvatnih cisternah po cesti.Tudi to smo uspeli doživeti.
Pot do Budve je dokaj mirna. Pred nami se razprostre pogled na plaže povsem zasedene s senčniki in ležalniki. Kilometre in kilometre. Najprej obiščemo Moderno galerijo v starem delu,ki je prav tako obdano z obzidjem. Dovolj nam je trgovinic in barčkov. Ker imamo družinsko obveznost, zaradi katere smo sploh prišli v Budvo, najprej opravimo to. Precej časa nam pobere iskanje. Hoja mimo neskončnih verigi kiča ,pečenja in avtomatov za srečo nas utruja. Pogled na mravljišče na plaži še bolj. Po službeni obveznosti obiščemo slovenski kompleks na slovenski plaži. Vsaj ta nas razveseli, saj imajo apartmajske hišice zanimivo arhitekturo, zelenice pa so evropsko urejene. Ne moremo mimo bazena,ki je povsem obnovljen , lep,estetski ,ob katerem se spočijejo oči. Dajmo se skopat! Ker v morje zaradi množice skoraj ne moreš.
Jutri zapuščamo Črno goro. Nekaj malega smo je okusili, pa vendar je na nas pustila dober pečat. Ljudje so nevsiljivi in prijazni,pokrajina je izredno lepa in mogočna, tudi to kar jim je ostalo od kulturnih spomenikov ( kar niso pokupili in uničili tujci beri Rusi) ohranjajo in obnavljajo. Res je nekoliko več smeti, kot smo navajeni in masovnega turizma, a postavljam si vprašanje, zakaj nihče ne reče nic na to temo ,ko odide letovat na tajske, indijske plaže ali kam drugam po svetu? Verjamem, da se bomo vrnili.

Slika

Slika

Slika

17.avg
Poslovimo se od naših gostiteljev in si obljubimo snidenje na smučanju na bosanski Jahorini pozimi. Odjava na carini gre hitro. Tudi prijava na drugi strani začuda. Kako domače se počutimo! Na poti se ustavimo v Suđuradu na otoku Šipan. Sprva mislimo tu prespati, pa nas odvrnejo od tega trume turistov,ki prihajajo z ladjami iz Dubrovnika.
Ker je napoved o.k., jo mahnemo proti Mljetu. Napačna odločitev! Seveda po zaslugi napovedovalcev vremena,ki so zopet brcnili v temo. Naletimo na močan maestral v mljetskem kanalu in zeloooooo velike valove. Nimamo kam. Počasi se prebijamo do Sobre, ki nam je najbližja in teh 12 milj je res težkih. Plovba direktno v val malo cikcakanja a ne pomaga prav veliko. Nekateri valovi so veliki tudi do dva metra. Uf neverjetno kako se lahko morje v ozkem prelivu dvigne. Mokri in utrujeni pristanemo v zalivu
Mesto za spanje izberemo pomolček v uvalici nasproti mesta. Zraven je hišica. Nikogar ni v njej, torej se lahko privežemo. Ponoči nas preseneti čoln,ki pristaja. Torej je hiša naseljena. Svetijo z močnim žarometom in nič jim ni prav ,da smo na njihovem. Potuhnemo se in počakamo,da nevarnost mine. Pokrivna cerada je tokrat pomagala sj smo kot polhi v svojem gnezdu.

Slika

Slika

18.avg
Zjutraj na hitro spakiramo in odbrzimo po bencin v Sobri. Brez zajtrka se odpravimo na Brač. Dopoldanski čas je primernejsi za plovbo,popoldan je namreč že standardno močen maestral.
Naša postaja je Pučišče. Od daleč vidimo olupljen hrib. Od tu je slavni Brački kamen iz katerega je narejena Dioklecianova palača in bela hiša v Washingtonu pa še kje. Naš znanec ,ki zdaj živi tu nam pove, da je mesto povsem neturistično. Vsi prebivalci delajo v kamnolomu ( moški,ženske so doma). Ne bavijo se z ribolovom ne z oddajanjem sob. Hodijo od 7h do 15h v službo. Nedolgo tega je podjetje, ki upravlja s kamnolomom slo v stečaj. Od tedaj so ljudje brez dohodkov in v mestu vlada slaba volja. Mestece nas je prijetno presenetilo. Celo navdušeni smo nad njim. Vse hiše ,strehe,klopice,stebrički...so iz kamna. Imajo celo šolo za kamnoseštvo(Klesarska škola) ki je znana po celem svetu. Ni brezpotrebnih barvastih fasad, kioskov in ostale turistične navlake. Bele enotne hiše se razprostirajo v hrib v katerih živi 1500 ljudi, ki komaj čakajo,da še tisto malo turistov odide in zavlada običajni vsakdan. Ponoči nas preseneti močna burja čoln je varno privezan na boji za valobranom je mirno a šotor od čolna napihuje. Vse vibrira. A bomo na naši poti sploh dočakali BONACO?

Slika

Slika

19.avg
Kaj je danes že vse bilo?.....
Dopoldan izkoristim potop pri kamnolomu,kjer se na globini 20 m nahajajo ogromni bloki kamna med katerimi se skrivajo zobatci. Srece tokrat ni bilo kar je napovedal že naš prijatelj. Pravi da tako slabega avgusta z ribami ne pomni. Odhod in pozdrav Pučišču.
Namenimo se pogledat izliv reke Cetine v Omišu. Začetek je zelo lep , a se vse skupaj ustavi pri mostu,ki je bil nekoč dvižen, sedaj pa ni več v funkciji. Razočarano zremo čez in si le predstavljamo lahko kako lepo se zelena reka vije med gorovjem. Že rahlo brez goriva smo želeli tudi tankati, ker je v vseh vodičih narisana črpalka. žal nič! Torej v Splitu bo zagotovo kakšna! Ne ,ni v Splitu nobene črpalke! Je ,ena čisto nova,ki pa še ne dela in to, da v glavni splitski luki ni goriva, hmm. Bomo pa pristali in si ogledali mesto. Glavna ulica starega mestnega jedra, pa stranske ulice,ena cerkvica , glavni trg, glavna katedrala.....kaj ko bi si malo privoščili počitka. Počitek in tri pijačev lokalu nas stane ,kot bi kaj jedli ! Ogledamo si katedralo in srecamo snemalno ekipo Travel Channel-a z znanim popotnikom in voditeljem Ian Wright- om. Malo opazujemo ,nato ga ogovorimo in se z njim slikamo. Nujno moramo najti bencin! Šele v Trogirju. Upam,da bo zdržalo,če ne bomo pa veslali. Ko se vozimo z grozo opazujemo koliko je pogorelega pobočja. Včeraj je namreč vse do samega mesta Trogirja gorelo. Še zmeraj je vel dim izza hribov. Ogenj je prišel čisto do hiš! Groza toliko požarov letos a je mogoče,da se vse to podtakne.Natankamo. Odločimo se prespati na Velikem Drveniku. Zaspano in od boga pozabljeno mestece,kjer kraljujejo odsluženi avtomobili ,ki so prišli sem s trajektom, čeprav na otoku načelno ni avtov bodo zagotov smrt dočakali ravno tukaj. Škoda.

Slika

Slika

Slika

Slika

Slika


20.avg
Dopoldan se odpravimo proti Šibeniku vplujemo v Skradin. Radi bi si pogledali slapove Krke. Sicer smo bili pred destimi leti že tukaj, vendar naš podmladek še tega " čuda" ni videl. Pa je bilo res čudo! Ko smo v Skradinu videli trumo ljudi,ki je čakala na vstop v ladjice,ki peljejo do slapov, nam je postalo kar slabo. Redar nam je rekel da bo potrebno čakati v vrsti ( na soncu) slabo uro,ker morajo prepeljati vseh 1000 ljudi. Koliko jih je šele tam na slapovih? Eden po drugem! Obrnemo se in obljubimo sinu ogled kdaj drugič.
V Vodicah tankamo gorivo in vodo. Namenimo se proti Pirovcu, tam ima hišo naša prijateljica. Prenočimo in se zjutraj po obilnem zajtrku in popiti kavi v mestecu Pirovac odpravimo.

Slika

Slika

21.avg.
Končno bonaca!
Bomo mi kar potegnili do Unij, v enem kosu 73Nm! Drvimo mimo vseh bolj ali manj neprivlačnih turističnih krajev. Kateri ima večji tobogan in več napihljivih skakalnic raznih skropucal, ki jim pravijo barček na plaži. Kaj vse ne premore človeska domišljija! No za kosilo si na otoku Istu vseeno vzamemo čas. Unije so vse bližje in prijatelji nas že čakajo v našem »domačem lokalu« pri Jozotu na za nas rezervirani bačvi-sodu:))

Slika

Slika

POVZETEK
Res smo izkusili vse na tej poti. Spanje v vseh možnih variantah,plovba v vseh možnih vremenskih pogojih in prehranjevanje na 100 načinov.
Spoznali so veliko novih ljudi. Z mnogimi smo postali prijatelji in bomo ohranili stike tudi v bodoče.
Kaj nam je bilo najbolj všeč? Težko vprašanje!
V kategoriji najlepša plaža: Levernaka, plaža v uvali Lojena pod konobo Andrija
Kategorija najbolj slikovito mesto: Kotor - zaradi mogočnega obzidja,ki se vije v hribovje in svoje rustikalnosti. Takoj za njim je prefinjena Korčula.
Kategorija izvenpenzionska ponudba in hiperturizem: Hercegnovi in Budva daleč pred vsemi.
Kategorija prijaznosti : tudi pripada Črni gori.
Priporočamo izkušenim družinam, ki so odporne na sonce, sol, valove in ne komplicirajo...

NAŠE PREVOZNO SREDSTVO je bilo
Gumenjak Joker Boat 650 z motorjem Evinrude 200 Ficht Ram, opremljenim z dvema rezervoarjema za gorivo kapacitete 190 litrov in 100 litri sladke vode s tušem. Za spanje se čoln prekrije s kamping ponjavo v obliki šotora. Za zaščito pred soncem pa pomaga sončna ponjava. Čoln je izredno dobro ploven v vseh pogojih. Prostora za shranjevanje prtljage in opreme ima resnično veliko. Za dobro počutje sta poskrbela radio z MP3 predvajalnikom in sveda 50 litrski kompresorski hladilnik Ezetil, ki je delal brezhibno celotno plovbo. Razpon ima od +10°C do -18°C hrana in pijača je kljub zunanjim tepreturam okoli 40°C ostajala vedno hladna. Neprecenljivo. Prepluli smo točno 895Nm in porabili na poti 945litrov goriva kar je 1.1l/Nm šlo je še 6 galon olja za mešanje. Motor je delal vrhunsko in ponovno dokazal, da dvotaktna tehnologija pri Evinrudu dela. Naš navigator je bil Geonav z Navionics platinum kartami več krat pa tudi Applov I-pad, ki je resnično zanesljiv.
Aha, še to za konec, če bo vse po sreči drugo leto smer Grčija, sedaj to zmoremo brez problemov. Lep pozdrav od morjeplovcev

Slika

leto gospodovo MMXII
Nazadnje spremenil MareC, dne Po Sep 10, 2012 19:35, skupaj popravljeno 2 krat.
Uporabniški avatar
marcus
Admiral
Prispevkov: 1434
Pridružen: Če Okt 23, 2008 13:42

OdgovorNapisal/-a marcus » Po Sep 10, 2012 17:52

To smo čakali, super reportaža, odlično napisano, tako da se človek kar vživi v okolje in ali bo še kaj fotk :!: :?: :lol:

LP
no rain, no rainbow
Uporabniški avatar
H2O
Admiral
Prispevkov: 7546
Pridružen: Po Apr 02, 2007 09:52

OdgovorNapisal/-a H2O » Po Sep 10, 2012 19:41

Svaka čast Mare!

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 18 gostov