SEM TER TJA PO JADRANU 2013

Dodajte kraje in zanimivosti, ki jih je vredno obiskati. Opišite vaše "rute", sidrišča in restavracije...

Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator, kr en

Uporabniški avatar
primula
Kapitan
Prispevkov: 159
Pridružen: Ne Jan 25, 2009 19:41
Kraj: Izola

SEM TER TJA PO JADRANU 2013

OdgovorNapisal/-a primula » So Dec 28, 2013 11:07

Vsaj tri leta sem se odpravljal na zahodno stran Jadrana, od Chioggie do Gargana. Vedno je prišlo kaj vmes, da sem se lahko premislil in odplul po običajni ruti po hrvaških otokih. Letos je končno uspelo. Na poletno pot proti jugu sem krenil po italijanski strani, nato do Črne gore in domov v Izolo. Za Morjeplovce sem spravil vkup nekaj zapisov iz dnevnika in par slik, predvsem o poti po Italiji. Na »Primuli« sva dva, skupaj pa spraviva skoraj 140 let.

1. IZOLA – CHIOGGIA NED 16.6.2013

Odhod iz Izole ob 04.30. Nekaj zadnjih dni je bilo prevroče za ta čas, pa z malo vetra. Zajadram malo pri Savudriji in nato šele pred ciljem. Vmes piha rahel vetrič v krmo, da je vročina prav zoprna. Celo pot, 60 milj, ropota motor. Okrog petih se priveževa v kanalu, ki ga poznam od prej. V mestu je veselo, imajo lokalni praznik in predstavijo domače obrti. Zadnjič smo v bližnji gostilni jedli odlično pašto z vongolami, že po poti sem sanjal dobro večerjo. Odpadle so mi noge od brezuspešnega iskanja. Nazadnje se odločim za podoben lokal, hvali se nalepko »Tripadvisor«. Saj sem v naprej vedel, da bo zanič in drago.
Bom šel pa jutri na ribjo tržnico in bo gostija.
Slika
Slika
Slika
Slika

2. CHIOGGIA – PORTO DI GORO PON 17.6.201

Zjutraj ugotoviva, da je ob ponedeljkih ribarnica zaprta. Ogorčen nad usodo odplujem ob 09.15 Vetra ni, samo za ca 3 milje. Sonce pa šiba kot avgusta. Izogibam se gojiščem školjk, kar vrstijo se . Nekje na desni je delta reke Po. Morje ima barvo bele kave, kasneje ugotovim, da so boki tudi rumeni. Dremam ko zaslišim dva močna udarca nekje po dnu barke. Za krmo priplava velik hlod, komaj ga opaziš na površini.
Zgodaj dopoldne je, ko grem pogledat na ploter v salonu. Nekaj se posveti skozi luknjo v podnici in jo dvignem. V kaljuži sega voda do podnic. V trenutki imam pred očmi tisti hlod in kako me je preluknjal, pa če bodo klini dovolj veliki , pa … Vključim kaljužno črpalko in ko voda pade iščem luknjo. Ni je, voda dere skozi odprtino na transponderju merilca hitrosti. Zamenjam merilec z fiksnim čepom, pa je vse pod kontrolo. Nekaj živcev je pa šlo po gobe.
Pozno popoldne sem končno mimo delte in obrnem proti obali. Na desni strani so plitvine Gori, do mesta je skoraj 3 milje in se ne vidi. Plitvine in kanali med njimi so označeni z koli, kamorkoli pogledaš sami koli, vsaj nekaj stotin jih bo. Iščem kanal, ki pelje do luke Goro, na ploterju in kartah so označene plitvine, ne pa kje je plovna pot. Ko pridem do obale vidim na stebrih nekaj rumenih križev, aha, od tam naprej greš lahko le peš. Pred menoj so pa trije označeni kanali, hudič si ga vedi kateri je pravi. Odločiva se za srednjega in vozim samo s pol hitrosti, za vsak slučaj. Pol kanala je za nama, ko prvič podrsam po tleh. Ni drugega, treba naprej, vsaj do ribiča v čolnu, ki je na koncu kanala. Ta pa krili z rokama in kaže nekam proti levi. Torej prava pot je bolj proti obali. Gledam proti mestu, pa mi spet ni jasno nič, koli pa koli. Malo naprej ribič namaka palico, čoln ima privezan za kol. Pobaram ga za pot, ta pa razlaga in kaže, pa ne gre in ne gre. Mož nato pospravi palico, odveže čoln s kola, prižge motor in pelje pred nama do vhoda v glavni kanal proti mestu. Pomaha nama in gre spet lovit ribe. Hm, prijazni ljudje, ni kaj reči.
Končno sva v luki Gori, polni ribiških bark in čolnov. Privežem se na veliko maono, pa povedo ribiči, da odhaja ob štirih zjutraj po školjke. Grem v malo marino na vhodu v luko Gori. Plavajoči pomoli so pol prazni. V bližnjem kontejnerju je nekaj podobnega recepciji in tam sedita dve dami in očitno kramljata. Mlajša, Elise ji je ime, pove, da vodi marino in naj le ostanem kjer sem se privezal. Povpraša me od kod in kam, pa še čudi se, kako sem sploh našel Porto di Gori. Potem pa pravi: »Veste kaj, prišli ste od daleč, pa še težave ste imeli danes, pa jaz sem že zaključila blagajno, pa jutri me ne bo, ker grem domov, ne bom vam nič računala za privez. Tamle so pa sanitarije, pa……«.
Slika
Slika
Slika

3. PORTO DI GORO – CERVIA TOR 18.6.2013

Mirna noč v marini. V kanalu, pa se vso noč slišijo motorji ribiških bark. Delovno vzdušje v tem kraju, ni kaj.
Po zajtrku se sprehodiva do centra mesta. Rad bi kupil ribe, to me muči že nekaj dni. V ribarnici ni velike izbire, gojeni brancini in pedoči. Tu se vse vrti okrog gojenja školjk. Ob desetih grem naprej, tokrat brez težav v kanalu. Vseeno se oddahnem, ko sem spet na odprtem morju. Če lahko sploh rečeš odprto, saj neprestano delam ovinke okrog gojišč. Piha rahel vetrič in jadram del poti . Pokličem marino v Cervii, naj kar pridem pravijo. Klasična marina z vso infrastrukturo, zaračunajo mi 60 eur. Preračunam to v kune, pa se mi ne zdi več tako drago. Zvečer se sprehodiva po lepem mestu.
Slika
Slika
Slika

4. CERVIA – PESARO SRE 19.6.2013

Iz marine odplujem ob devetih. Eno stran kanala, ki pelje proti morju zaseda domači jadralni klub in privezanih je tudi nekaj tujcev. Tu bi lahko dobil cenejši privez, vendar pa me prenočevanje v kanalu, zaradi bark, ki se vračajo ponoči z morja ne mika.
Zunaj spet ni vetra. Proti poldnevu se dvigne rahel vzhodnik, tako da zajadram , pa se kmalu obrne v premec in jadranja je konec. Današnji cilj je Pesaro, računam na privez v »Lega Navale Italiana.
LNI je v Italiji kar močno navtično združenje, z 200 bazami in enotami po Italiji in 60000 člani. (www.leganavale.it). Odkar se gremo združeno Evropo so lahko člani tudi tujci. V krajih kjer imajo svoje bazne enote, članom v tranzitu nudijo tudi priveze. V omejen številu je lahko tak privez za dan ali dva tudi brezplačen. Kot nečlan pa sem v nekaterih krajih plačal za privez v LNI zmerno ceno 25.-eur. Pred tremi leti sem se včlanil v LNI, letna članarina je 30.- eur.
Kličem še z morja po radiu in telefonu LNI, ni odziva. Zapeljem v kanal in iščem po obali znak LNIi. Dovolj zgodaj je še, da je v klubu tajnica in mornar. Dobim privez in naj se spet oglasim v klubu, da uredimo papirje. Ves zadovoljen prinesem moje papirje in člansko izkaznico LNI. Punca mi pravi : »Še naviglio rabim« . Nimam pojma kaj hoče, pa mi lepo razloži. Član si že, vendar če hočeš uporabljati naše baze, mora biti barka vpisana v register LNI. (Registro del naviglio della L.N.I.) Nisem vedel, pošteno priznam. Kaj pa sedaj? Pa se modro odloči:« Če ste že tu, pa ostanite eno noč kar tako, brez vpisa pri nas. Kaj pa na kapitaniji ste se že prijavili?« Ne morem ji povedati, da se še nikoli nisem v Italiji javil na kapitaniji. No, pa dajmo še to opraviti. Motovilim se okrog kapitanije, zvonim pri zaprtih vratih, dokler se ne pojavi mož v belem. Pokaže mi pisarno in čakam. Pridejo štirje, vsi v belih poštirkanih uniformah. Eden je tipkal, starejši mož mu je narekoval, dva sta pa opazovala. Čez dvajset minut je procedure konec in me postavijo na cesto. Brez kakršnegakoli papirja v rokah, da sem res prijavljen.
Greva v mesto, moram najti internet in si ogledati napovedi. Vreme se bo spremenilo v naslednjih dneh.
Slika
Slika

5. PESARO – ANCONA ČET.20.6.2013

Zjutraj končno kupim le kupim ribe. Nakup je edini način za obogatitev jedilnika, če bi čakala na moj ulov, bi že pred dnevi umrla od lakote .Ob devetih odvežem barko, zunaj me pa čaka vzhodnik, ki pihne do 16 vozlov. Kako sem si doma lepo predstavljal jadranje ob italijanski obali z severozahodnikom. Da, da – sanjala svinja kukuruz. Dva dni poskušam priklicati LNI v Anconi, pa se nihče ne oglaša. Pred Ancono je na morju, kar nekaj jadrnic in na vhf slišim vrsto pogovorov o privezih v marini. Zapeljem v Marino Dorica in na prvi prost privez,tu mi bodo vsaj povedali kje je LNI. Možak z službenim telefonom mi pokliče šefa LNI, ki je nekje zunaj in lovi ribe. Da bo prišel čez dve uri, ko pade noč in mi skušal kaj najti ali pa naj ostanem kar v marini. »Ne bo šlo«, pravi možak s telefonom »od jutri dalje imamo tu ORC WORLD regato in smo sprejeli že 120 bark. Če pa kdo lahko kaj naredi je gospa v oni pisarni, vodi vse zadeve v zvezi z regato«. Signora Francesca ima dela prek glave, pa me vseeno posluša. Naš direktor je prepovedal sprejem bark v tranzitu med regato. Pa malo tuhta-» a samo eno noč ostaneš«? Aha, ob osmih zjutraj me ni več. »Nič, greva vprašat direktorja« Pa sva šla, jaz sem nestrpno čakal pred pisarno na rezultat pregovorov. Pojavi se vsa zadovoljna :»Urejeno za nocoj .Sedaj greva še plačat, pa mornarja bom poslala, da ti pokaže privez«. Plačal sem 49.- eur.
Iz marine je do mesta daleč , avtobus ni. Modra odločitev – ne greva nikamor, dan je bil že tako dolg. Zunaj piha močan južni veter.
Slika
Slika

6. ANCONA – CIVITANOVA PET. 21.6.2013

Obljuba dela dolg in sem ob devetih že na morju. Po Anconi se obala hitro spremeni. Bolj je prijetna od tistih nižin okrog reke Pad. Sedaj je naenkrat visoka, strma nato preide v nizko zeleno in obdelano gričevje. Dokler piha zmeren vzhodnik jadram, čez dobro uro obrne na jugovzhod in spet dela motor.
Na telefon se v LNI Civitanova nihče ne oglasi. Privežem se na prazno mesto na njihovem pomolu in poiščem pisarno. Tu uraduje g.Palmiro in ponovi se že znana zgodba brez »naviglia« kartice. Sig. Palmiro hoče najprej 25.- eur, pa se nato premisli. Da je tako bolj enostavno, meni je pa tudi prav.
Okrog šestih greva v mesto. Ogled mesta je zastonj, kruh in paradajz poceni, sandale pa drage.
Slika
Slika
Slika

7. CIVITANOVA MARCHE – GUILIANOVA SOB. 22.6.2013

Zjutraj najprej kolovrativa po bližnji tržnici in obnavljava zaloge. Zunaj piha zmeren veter v polkrme in jadram. Oblači se,vetra je vedno več, morje je precej valovito. Okrog petih sva pred Guilianova in spet upam na privez v LNI. Najdem pomol, s sosednjih bark me prijazni ljudje privežejo na prosto mesto. V LNI ni nikogar, vsi so te dni na regati v Anconi. So me sprejeli kar sosedi z bark, člani kluba. Okrog dokumentov niso komplicirali, za eno noč kar ostani . Tu imaš še ključ od sanitarij , jutri zjutraj pa ga ne pozabi obesiti na tisti žebelj na kontejnerju.
Slika
Slika

8 .GUILIANOVA – ORTONA NED 23.6.2013

Zjutraj najprej dopolniva vodo in vrnem ključ od sanitarij. Na obali je wifi signal in pregledam napovedi vremena za naslednje dni. Niso obetavne, bliža se večja fronta, ki bo zajela ves Jadran.
Odvežem ob osmih in lepo jadram z vzhodnikom 15 – 17 vozlov. Ko ta obrne na široko in zapiha preko 20 v., je moje »orce« konec. Še dobro, da do Ortone ni več daleč. Zunanja pomola okrog luke segata daleč na morje, tu očitno pihajo močni vetrovi, burja in široko.
V Ortoni ima LNI veliko in lepo bazo, pa še prostor bi se našel. Tu pa ne gre več po vpeljanem receptu. Tudi proti plačilu ne. Pač, da je tam preko marina, kjer se razburjajo , da so prazni, LN pa sprejema tuje barke brez plačila. Dobro, dobro, že razumem za denar gre. Bom že kako, naprej itak ni več luk z LNI, vi mi pa ne boste pokvarili dobrega vtisa.
Povprašam ljudi po barkah kakšne so tu druge možnosti, razen marine seveda. Italijan mi pravi : »tamle je privezan velik gliser, ki ne bo ostal tukaj čez noč, sedaj so na kosilu. Prostor je pa od luške kapitanije. Priveži se in jih pokliči po vhf, da ti dovolijo ostati tu. Joj, kako so Italijani s tiste velike škatle jedli počasi. Po dveh urah jih dočakam, premaknem barko in kličem kapitanijo. »Ni problema, kar ostanite« mi pravi glas po radiu.
Na sosednji barki pospravljajo, nedelja je in so bili na morju. Mož pride k meni in pravi: »Potrebuješ vodo, jaz odhajam in jo moram zapreti.« Vode sem imel dovolj, pa sva udarila debato kako in kam. »Na Isole Tremiti gresta, tam imam pa prijatelja, dam ti telefon. Pokliči ga, pa ti bo dal na sidrišču dobro bojo, pa lepo ga pozdravi« . Bom, nikoli ne veš kdaj ti kaj pride prav.
Zunaj še vedno piha »široko«, prihaja fronta z nevihtami.
Slika
Slika

9. ORTONA PON 24.6.2013

Dan počitka pride prav, pa fronto bova počakala. Mesto Ortona je na hribu, predaleč za sprehod. Okrog devetih greva z lokalnim busom v mesto in se zadrživa do popoldneva. Ortona je vredna ogleda, sicer pa katero italijansko mesto pa ni. V kontrolo se na pomol pripelje avto obalne straže, spet vsi v belem. »Ste se dogovorili s kapitanijo? Da, potem pa kar ostanite tu.«
Na morju piha močan jugo, še smo v topli fronti. Pozno popoldne se pojavijo nevihte , ohladi se 10 stopinj. Oblečena kot medveda greva v bližnjo restavracijo na večerjo. Vongole seveda.
Slika
Slika

10. ORTONA – PUNTAPENNA (Vasto) TOR 25.6.2013

Z našega pomola vidiš samo velik mandrač, ne vidi se pa kakšno je morje na drugi strani zunanjega zaščitnega pomola. Napovedi so za zmeren severozahodnik, ki pa sedaj vleče že celo noč. Na odprtem piha okrog 20 vozlov, nič posebnega če se prek noči ne bi dvignili preveliki valovi. Zoprno rola, barka trapasto skače po valovih in kar slišiš jo kako stoka. Nobene možnosti spremembe smeri. Zabeležen imam kraj Puntapenna, če se bo treba danes prej umakniti na varno. Za visokim betonskim zidom je majhen jadralni klub, ki sprejme tudi nekaj bark v tranzitu.
Joj, kakšen zgubljen kraj. Puntapenna je luka mesta Vasto, ki pa je nekaj km v notranjosti. Svetilnik na rtu Madona della Penna (1906) je z višino 71 m osmi najvišji tradicionalni svetilnik na svetu in drugi v Italiji. To je pa tudi vse. Našel sem samo »kafič«, ni pa trgovine. No, če imate rad naravo in ptice je v bližini nekaj km obale zaščitene kot naravni park Punta Aderci. (www.puntaderci.it)
Napovedi za odprto morje kažejo severni veter 35-40 vozlov. Moram najti primeren dan za prečkanje Jadrana. Edina možnost se kaže v petek, v soboto bo spet 40 vozlov. Pokličem še Lucijana v Izolo-spremljaj mi vreme v naslednjih dneh.
Slika
Slika

11. PUNTAPENNA –TERMOLI SRE 26.6.2013

Ob 7000 samo zmerno piha in se odločiva nadaljevati pot. Današnji cilj je 15 milj oddaljen Termoli, zadnji kraj na obali, od tu grem na I.Termiti in za Lastovo. Vso pot prejadram, piha v krmo 10-13 vozlov, pri zmernem valu. Okrog dvanajstih prideva v Termoli in dobim vez v Marinuchi YC. Operem barko, po počitku greva v mesto po vodo. Piha severni veter in mraz je. Sprehod po mestu prav zato skrajšava. Danes nisva kuhala, zvečer se nama ne da ven po takem mrazu. Skočim do bližnje picerije, češ tu bo sigurna dobra. Pa sem se uštel.
Ne vem še kaj bo jutri. Če petek ne bo pravi dan za skok čez Jadran bom obtičal tu, dokler se vreme ne popravi. Zaenkrat kažejo vse karte, da bo v petek luknja. Zvečer se slišiva z Lucijanom, ki je proučil njegove pilotske karte in napovedi in pravi isto – petek.
Slika

12. TERMOLI – I.TREMITI ČET. 27.6.2013

Ponoči dežuje in piha, dopoldne so vsenaokrog nevihte in veter 17-18 vozlov. V recepciji plačam privez in dobim uradno obvestilo, da so sidrne boje na I.Tremiti zasežene od finančne policije. Na kosu papirja pa je narisano, kje je dovoljeno sidranje.
Na sosednji italijanski jadrnici je skipper ves nervozen, okrog pa postava zdolgočasena ekipa. »Najeli so me za tri dni, včeraj zvečer bi moral biti na otokih, pa sem še vedno tu. Čakal bom do poldneva in se potem odločil kako naprej« mi pravi. Dvakrat grem do roba mesta, kjer se strma pot v mesto hitro dvigne in je dober razgled na morje. Na obzorju se lepo vidijo I.Tremiti, dobrih 25 milj so oddaljeni.
Za vsak slučaj pojeva zgodnje kosilo, danes na morju za to ne bo prilike. Okrog 1300 vidim, da se sosed odpravlja na morje, čeprav je veter samo nekoliko popustil. Ta že ve kaj dela si mislim in čez četrt ure že jadrava. Piha severnik z okrog 20 vozlov, jadram z skrajšanimi jadri in valovi v pol krme. Še »Primula« uživa, končno enkrat pravo jadranje. Po petih urah pridem v zavetrje otokov, val je bistveno manjši. Isole Tremiti sestavlja šest otočkov, celo področje pa je naravni park. Na pogled niso nič posebnega, očitno so tu prave lepote pod vodo .Mimogrede vstopnine v park ni. Upoštevam navodila na tistem kosu papirja in vržem sidro v zalivu Cala delle Arene.
Sidrišče mi ni všeč, odprto je na tri strani, globina okrog 15 metrov. Otok ščiti proti vetrovom iz 1.kvadranta, mrtvo morje pa tu ne spi. Barka skače, rola…Ploter in karte mi kažejo, da sidram na prepovedanem področju, take situacije ne maram. Pokličem po telefonu domačina, ki naj bi imel nekaj boj, pa se ne oglasi. Čez 15 minut me pokliče in mu povem kaj me muči. »Kje pa si sedaj, sem v kanalu in ti bom povedal? Aha, te že vidim, v redu bo, kar ostani tam, samo ne iti na boje, ker policaji pišejo kazni. Pa če boš še kaj rabil me kar pokliči«. Nič, pravim, jutri grem preko.« No, pa drugič ko spet prideš.« Dvomim, da bom še kdaj kolovratil tu okrog , pa vseeno ti hvala.
Slika
Slika

13. I.TREMITI - LASTOVO PET. 28.6.2013

Še dobro, da sem vstal ob 0400 in skrajšal zoprno noč na sidru. Saj ne moreš spati, če barka skače kot divji konj.
Napovedi so točne, piha slab vetrič, premalo za resno jadranje. Motor dela svoj ddddddddd….zavalim se na klop in dremam. Nikjer ni žive duše. Sonce se pokaže ko se peljem mimo otočka Pianosa. Zapuščam italijanske vode, zdi se mi, da sva bila tu dva meseca in ne samo dva tedna. Kar preveč dogodkov in vtisov, v tako kratkem času sva nabrala. Vtisi pa so dobri, presenetljivo dobri. Pa samo 200.- eur sem dal za priveze, kar tudi ni slabo.
V daljavi se prikaže Palagruža, tokrat bom šel malo s poti in si jo ogledal. Zgodaj dopoldne je, vetra pa res ni, samo 3 milje uspem prejadrati. Ob petih sem na policijskem pomolu v Ubli in opravim formalnosti. Carinika ni več, Hrvaška je vsa evforična v pričakovanju Evrope.
Po dolgem dnevu vržem sidro v Jurjevi luki. Kmalu se pripelje gliser z rangerji. »Aha, počelo je«. Kaj že tu kasirajo, davek na trapaste morjeplovce, ali nekaj podobnega.?
Slika

14. LASTOVO/z.JURJEVA LUKA SOB. 29.6.2013

Napovedi so se spet uresničile, čez Jadran gre nova fronta. Sredi noči zaropota nevihta, pa ne gre prek nas. Do jutra me vrti na sidru. Dežuram ca uro, ob luninem siju je ves zaliv lepo pregleden. Danes bo itak dan počitka, potem pa naprej na jug proti Črni gori.


15. LASTOVO - MLJET (z.Saplunara) NED. 30.6.2013

Mirna noč. Vstanem zgodaj, ob 0520, ob šestih dvignem sidro. Do konca Mljeta je preko 40 milj, torej bova cel dan na morju. Piha rahla burja, dvignem jadra. Le zakaj veter »crkne« ko dvigneš jadra, je to nekakšen poseben naravni pojav, ali kaj za boga? Okrog enih se končno dvigne severozahodnik, močan seveda, kot skoraj vedno po obratu vremena. Tik pred z. Saplunara plovem kakšnih 30 m od kamnite obale v katero udarjajo valovi maestrala. Gledam obalo ki se naenkrat neha premikati, jadra so lepo napeta, barka pa stoji skoraj na mestu. Nekaj me drži pod barko, veter pa nosi proti obali. Na krmi vtaknem glavo pod vodo, ujel sem se v ribiško mrežo. Nož v roko, ni drugega kot – reži. Dve vrvi moram odrezati pa sem prost. Če sem res, kajti spodaj občasno nekaj rahlo zaropota. Ne bom zagnal motorja dokler si zadeve ne ogledam. Saplunara je tu, na sidru je nekaj bark. Veter piha v zaliv, leva stran je v zavetrju z manj valovi. V glavi je pripravljen načrt – z jadri mimo vseh bark do konca zaliva, obrneš proti vetru, jadra dol in sidro v morje. Sploh ne podvomim, da »rocna« ne bi takoj zagrabila. Maska in plavuti, pa v ledeno vodo. Kasneje sem izmeril 21 stopinj, še dobro, da tega ne čutiš, ko je »kriza«. Velika ribiška boja se je ujela za propeler in če bi zagnal motor bi bila res štala.
Slika

16. MLJET – CAVTAT PON. 1.7.2013

Pozni severozahodnik še dolgo prinaša valove v zaliv, spanje ni prijetno. Proti jutru obrne na burjo in se končno valovi umirijo. Dvignem sidro ob 1000 in jadram z burjo skoraj do Cavtata. Pred dvema letoma sem tu prenočil na sidru, sedaj pa je polno nekakšnih rumenih boj. S težavo najdem luknjo med zasidranimi barkami, pa še globina je skoraj 10 m. Če bo ponoči burja bom dežural, to mi je jasno. Proti večeru zaokroži med bojam rumen čoln z napisom«komunalac«. Dva mladeniča se ne ozirata na naju, ustavljata se pri barkah na rumenih bojah. Na koncu pa se le pripeljeta do »Primule«. »Običajno pobiramo takso tudi za sidranje, vendar tokrat našim ne bova nič računala« pravi eden in pogleda na slovensko zastavo. Seveda sem mu z veseljem pritrdil: »da,da naši«.Potem naju še prijazno posvarita, da sva blizu zasidranih čolnov, če bo barko obrnilo z nočno burjo. Naj se potem veževa na bližnjo bojo, ker je njihova. Še smeti sta vzela, pa sta šla. Da te zadane kap, kar ne pridem k sebi od presenečanja. Hihi, najbrž je to že vpliv Evrope. Ko se stemni, se pa kar premaknem na bližnjo bojo. Burje pa seveda ravno zato ni bilo.


17. CAVTAT – ZELENIKA – o.STRADIOTI TOR 2.7.2013

Cavtat je lepo mesto, do ljudi ( tatinski mesar in prepotentna policajka) pa imava neke sedaj že dve stare zamere. Mogoče bo pa splošni vtis popravil včerajšnji dogodek s« komunalcem« Ob osmih se privežem na carinski pomol, dotočim vodo in opravim formalnosti na policiji in kapitaniji. Tokrat brez zapletov.
Zunaj spet piha vzhodnik, v »provo«, torej poje motor do Zelenike. Od Cavtata do Zelenike pa je okrog 20 milj. Hitro opravim formalnosti in plačam 40.-eur za vinjeto 8 dni. Sedaj se mi ne mudi več, do cilja in sidrišča pri otočku Stradioti je še 6 milj. Piha maestral v krmo, odprem samo prednje jadro in se leno privlečem do otoka. Sidro pade ob 1600. Nikjer žive duše, razen barkače, ki sva jo tu že videla pred dvema letoma. Po videzu sem presodil, da na njej stalno živi bradat samotar.
Slika
Slika
Slika

18. BOKA KOTORSKA/o.STRADIOTI SRE 3.7.2013

V Boki Kotorski in sploh na črnogorski obali ni veliko sidrišč. Skoraj povsod je obala strma , globine velike ali pa so zalivi preveč odprti. Okrog o.Stradioti in sosednjega o.Cvijeća, pa je vedno nekaj bark na sidru. Pozorni pa bodite na plitvine, ki so sicer v glavnem vse označene.
Na otočka me vežejo prastari spomini. Pred nekako 50 leti sem bil dolgo v Tivtu na služenju vojske. Celo leto sem pogledovali na »ostrvo cvijeća«. Vedeli smo, da imajo francozi na obeh otočkih »club mediteranee«, ni se nam pa sanjalo, kaj to sploh je. Edino kar je krožilo med mornarji je bilo: »e, tamo su francuskinje«. Pred dvema letoma sem se« izkrcal« na otok in si ga v miru ogledal. Na obali so table »zabranjen prolaz«. V začetku devetdesetih let, ko se je začela vojna so se francozi umaknili na varno in za seboj pustili vse. Kar je bilo vrednega je seveda izginilo, danes objekte prerašča mediteransko zelenje in vlada mir božji. Ne bo dolgo, vse kaže, da bodo kupili Rusi in bo konec miru in lepote.
Da, lahko rečem tudi lepote. Kar dobijo v roke Rusi je pozidano na obali in v morju. Zapeljal sem se z čolnom do trgovine na obali in iščem kje bi privezal čoln. Približam se urejeni obali, pa se rusko ženšče že dere – »kaj bi pa vi tu radi, to je vse privat«. Uh, baba, vtakni si tvoj privat…Ne vem kdaj, se jim pa še kolcalo po za vekomaj prodani in pozidani obali.
Dan počitka in drobnih opravkov. Dopoldne dobiva obisk policije-rutinski pregled dokumentov. Pa pade vprašanje-tisti mož na jadrnici je pa stalno tu, sva ga videla že pred časom. »Ah,da Slobo, znamo mi njega«. Pri odhodu mu zakliče policaj: »Ej Slobo, evo i Slovenci pitaju za tebe«. Čez pet minut Slobodan že privesla do naju - da je prišel pogledat kakšni so ti Slovenci. » Pridi gor bomo kaj spili« mu pravim. »Ja, pa da ima ženo na barki, ki bo sama«. Pa je šel iskat še ženo. Beograjčana sta in preživita na barki celo poletje. »Nakladamo« do večera.


19. o.STRADIOTI ČET. 4.7.2013

Videz te zlahka prevara. Slobodan je izredno razgledan in načitan mož, sploh pa ne bradati samotar. Rojen Beograjčan, ki se je zaljubil v morje in barke. Še v času juge je v Splitu kupil star rešilni čoln, ga po železnici odpeljal v Beograd in si v nekaj letih naredil barko. Vkrcal je ženo in otroka in se odpravil po Donavi – cilj otok Kos v Grčiji. Adijo pamet, kakšna avantura. »Za navigacijo sem imel kar malo boljšo avtokarto«, mi pravi. Nekje sredi grških otokov sem srečal ribiče in vprašal za Kos. Pokazali so z roko nekam na levo, pa smo šli naprej. Prišel je na Kos in se srečno vrnil domov. Začel je graditi pravo barko – 15 metrsko železno jadrnico. Tudi to je končal in se(brez jambora) z družino odpravil na pot čez Grčijo v Jadran. Pred nekaj leti je postavil še jambor. Sedaj je v pokoju in v Boki preživi od aprila do oktobra.
Prihaja oslabljena fronta. Pade par kapelj dežja. Zvečer greva sosedu na »žar« in ostaneva do 2230. Napovedane burje ni.


20. o.STRADIOTI – KOTOR PET 5.7.2013

Dopoldne greva mimo Tivta v Kotor in sidram na koncu zaliva. Dogovorim se v marini za vez za naslednje jutro, šla bova na enodnevni izlet do Ulcinja in se ne upam pustiti barke na sidru. Komaj sem vprašal mladeniča na obali, kje lahko najamem avto , je že telefoniral: »Kume, evo covek treba avto za sutra, jel može?
Vreme spremenljivo, pade nekaj dežja, čakamo burjo. Zapiha šele ob 2200, barka se obrne za 180 stopinj in prej oddaljena obala je naenkrat sumljivo blizu. Naveličam se dežuranja , pred polnočjo se premaknem na plavajoči pomol v marini. Pa saj sem jim rekel, da pridem jutri in to je to, polnoč je že mimo. Še opazili me niso, tu gredo vse zadeve bolj po domače. Mesto je ob polnoči še vedno živahno, sliši se glasba, kako boš zaspal. Odpravim se na sladoled.
Slika
Slika

21. KOTOR – ULCINJ¬/z avtom SOB 6.7.2013

Ob 0730 prevzamem avto. Na poti do Ulcinja se ustaviva v Petrovac na moru, Sutomoru, Baru in na Veliki Plaži. Nekdaj idilični kraji so sedaj pozidani, hrupni, prepolni avtov in turistov. Vračava se iz Ulcinja zgodaj dopoldne, najprej do Budve in nato proti Cetinju. Ovinkasta cesta se strmo vzpenja, nekaj km pred Cetinjem pa je restavracija »Konak« . Sedaj pride na vrsto prava pojedina: predjed,čorba,jagnječe pečenje…Kako bom tako sit peljal avto v Kotor?
Slika
Slika
Slika
Slika
Slika

22. KOTOR – RISANJ – STRADIOTI NED 7.7.2013

Vsak kraj ima enkrat v tednu tržni dan, z vseh krajev pripeljejo svoje pridelke. Zato greva danes v Risanj. Sidram, druge možnosti in greva obnavljat zaloge. Potem počasi odjadram v Morinjski zaliv. Slobo mi je predlagal, da ogledava to zeleno oazo. Privežem barko na prosto bojo in se s čolnom odpeljeva do Č. Mlina. Vožnja po rečici, vse je zeleno, račke…Nad Risnjom se oblači,ko se odpeljeva nazaj na Stradioti, sidram ob 2100. Dežuje in zapiha burja.
Slika
Slika
Slika

23. STRADIOTI – HERCEGNOVI PON 8.7. 2013

Zjutraj se pojavi Slobo in ostane kako uro. Da se mu je zdelo, da sva se zvečer pritihotapilo na sidrišče. Odjadram pol poti do Hercegnovega in se privežem v marini ( 30 eur ), ker rabim vodo. Zvečer na roštilj v »Tri lipe«, gostje so sami Rusi.
Slika

24. HERCEGNOVI – LOPUD TOR 9.7.2013

V Zeleniki sva pred sedmo in opravim formalnosti. Vetra spet ni, v Cavtatu sem ob dvanajstih. V Cavtatu je sezonski mejni prehod in temu primerna je
tudi zmeda. Brez potrebe motoriram eno po zalivu in čakam, da se sprazni mesto na obali. Prostora je malo, muringov ni, torej sidro in s krmo na obalo. Pred dvema letoma sem bil 10 korakov izven področja za postopek, pa me je policajka nagnala in sem moral premakniti barko. Tudi tokrat me vpraša: »A, gdje vam je brod«. Tam kjer mora biti, pa ni šla pogledat.
Ob štirih sidram v zalivu Šunj na Lopudu. Ponoči je bilo morje valovito, zapihala je rahla burja. Konec je drugega dela poti, od tu greva samo še proti severu.


25. LOPUD – ELAFITI/VRATNIK SRE 10.7.2013
Slika

26. VRATNIK ČET 11.7.2013

27. VRATNIK – ŽULJANA PET 12.7.2013

Zjutraj greva naprej ob 0730. Dvakrat dvignem jadra, veter takoj mrkne. Grem pogledat v Žuljano, že nekaj let se vozim mimo pa nikoli ne ustavim. Dobim edini privez na pomolu. Prijeten kraj je Žuljana, če bo prilika se ustavite tu. Ponoči piha zmeren burin.
Slika
Slika

28. ŽULJANA – OREBIĆ SOB 13.7.2013


29. OREBIĆ – ŠČEDRO/z.Čarnjena NED 14.7.2013

Včeraj sem se v Orebiču privezal v prazni lučici. Mornar mi pravi, da je sezona slaba, ni bark. Še v Ubli-ju mi je rekel na črpalki, da barke so, vendar ni več gliserjev, kot nekdaj. Kriza na vseh koncih in krajih. Tudi na morju ne vidim na tem koncu veliko bark, slo zastave pa sploh ne.
Popoldne se vežem na obalo v z. Čarnjena.
Slika

30 - 32. ŠČEDRO – NEČUJAM - ŠOLTA/ROGAČ PON 15.7.– SRE 17.7.2013


33. ROGAČ – ŽIRJE/z.M.STUPICA ČET 18.7.2013


34 - 37. ŽIRJE – PAŠMAN/z.ŽINČENA –PAŠMAN PET 19.7.-PON 22.7.2013

Nekaj dni se potikava okrog o.Pašman. Malo na sidru, pa na pomolu v mestu Pašman. V Pašmanu sva včasih kampirala, kar nekaj prijateljev pa je še vedno tu. Skratka, ni dolgčas.
Slika

38. PAŠMAN/z.ŽINČENA – DUGI OTOK/z.DOBRA TOR. 23.7.2013

Zapeljem v Iž Veli, rada bi pozdravila znance iz Izole, ki naju vedno vabijo na obisk. Pred leti so mi na obali ukradli priključek za kabel, ostane ti čuden občutek in se kraja hote ali nehote izogibaš. Danes bova to popravila. Zavijem v Marino Iž, pojavi se mornar in vleče muring. Nekaj metrov sem od obale in mu rečem, da bom ostal uro ali dve, pa mu je muring kar iz roke padel. »Neka idem na obalu« pravi. Včasih je bila globina vprašljiva in mu rečem, da tam ni dovolj vode. »Nemamo mi vode« se oglasi. Jaz pa njemu. »J… se«. Pa tako spet nisem bil v Ižu.
Sidram v zalivu Dobra, ostala sva dva dni.


39 – 41. DOBRA – BRGULJE – SILBA/z.PAPRANICA SRE 24.7. – PET.26.7.

Zmanjkuje vode, pogledam v Molat, kako je z vodo. Hm , 30 kun za 100 l pa ne dam, si bom pa z morsko vodo čistil zobe.
Sidram na koncu Brguljskega zaliva, ostaneva dva dni. Voda ima še vedno samo 23 stopinj. Naslednji dan se zasidran na Silbi v z.Papranica. Zvečer je zalivček prepoln. Ni problemov, vreme je stabilno.


42. SILBA – CRES/z.JADRIŠČICA SOB 27.7.2013
Slika

43 - 44. CRES – MARTINŠČICA-BUNARINA NED 28.7.-PON. 29.7.2013

Vetra ni, skozi kanal in v Martinščici se vežem na obalo. Zvečer greva na obisk k prijateljem.
Napovedan je prehod fronte in hitim proti Istri in zavetju. V Bunarini sem bil zadnja štiri leta in bi z veseljem ostal naprej, če ne bi nepričakovano dobil vez v Izoli. Grem na mirno spanje v Bunarino, pa pogledat če je v tem času tu kaj znanih. Fronta gre mimo proti večeru in ohladi se. Burja bo.


45. BUNARINA – IZOLA TOR. 30.7.2013

Dovolj bo za letos-gremo domov. Napoved za danes - burja in severozahodnik. Če bo to res, se bo dalo jadrati. Gre, gre, ampak samo do Rovinja, veter je vedno močnejši in obrne na N, torej je le našel tretjo, najbolj neugodno možnost. Motor, motor…barka se muči po valovih, pihne pa tam do 23 vozlov. Šele v Savudriji se oddahnem in končno zajadram proti domu.
Slika

Sem ter tja, pa gor in dol, pa se je nabralo v 45 dneh skoraj 1000 milj. Ta naša jadranska luža ni velika, pa vseeno, še po toliko letih plovbe odkrivam nove kraje, nove zalive…
Tisti, ki sprašujete ali se še najdejo zalivi brez boj, marin…Še, vendar jih vedno manj v severnem Jadranu, bolj greš proti jugu, več je možnosti. Seveda ne na italijanski strani, tam vse do konca škornja skoraj ni naravnih zaščitenih zalivov.
»Primula« je privezana na komunalnem pomolu v Izoli. Morjeplovci – dobrodošli.
primula
Uporabniški avatar
primula
Kapitan
Prispevkov: 159
Pridružen: Ne Jan 25, 2009 19:41
Kraj: Izola

OdgovorNapisal/-a primula » So Dec 28, 2013 11:19

Spet sem doktoriral na limanju slik,nazadnje se pa ne odprejo. Ne grem več
ponavljat teh vaj, mogoče jih pa kdo od mojstrov spravi na plano.
primula
Uporabniški avatar
pajer1
Admiral
Prispevkov: 5969
Pridružen: Ne Dec 16, 2007 17:39
Kraj: Ljubljana, Marina Umag

OdgovorNapisal/-a pajer1 » So Dec 28, 2013 12:18

.

Lepo si tole sestavil. Sicer pa 45 dni jadranja opisat ni prav lahko.

Ampak lepo te prosim tole doktoriranje s fotkami!!!!????

Fotko iz albuma daš med Img-Img. In to je to!

LP

.
pajer 1

Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 6953
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » So Dec 28, 2013 13:04

Super reportaža!
Sem probal urediti fotke. Upam, da se zdaj vidijo.
deserteagle
Kapitan fregate
Prispevkov: 111
Pridružen: Pe Okt 22, 2010 18:56

OdgovorNapisal/-a deserteagle » So Dec 28, 2013 13:37

Lepo napisano! še več, takšnih reportaž :D
Uporabniški avatar
skiathos
Kapitan
Prispevkov: 190
Pridružen: Če Jul 26, 2012 08:15
Kontakt:

OdgovorNapisal/-a skiathos » So Dec 28, 2013 13:46

zelo lepo
www.sailingtimy.com
polanc
Admiral
Prispevkov: 9290
Pridružen: Če Dec 04, 2008 21:00
Kraj: sevnica

OdgovorNapisal/-a polanc » So Dec 28, 2013 14:45

Mmmmmm lepo eno leto upam tud men rata v Italijo.Lepa reportaža in paše jo v miru prebrat.
LP Iztok
Uporabniški avatar
primula
Kapitan
Prispevkov: 159
Pridružen: Ne Jan 25, 2009 19:41
Kraj: Izola

OdgovorNapisal/-a primula » So Dec 28, 2013 16:17

Pajer, pa saj sem jih tlačil med img, pa kaj ko mi je na koncu 50 img-jev ostal, pa nisem vedel kaj bi z njimi. hihiii

Hvala Marchi, da si porihtal fotke.
primula
Uporabniški avatar
alesjo
Admiral
Prispevkov: 4648
Pridružen: Ne Nov 04, 2012 12:16
Kraj: kras

OdgovorNapisal/-a alesjo » So Dec 28, 2013 20:32

Odlično, ni kaj. 8) :D
Matejc
Admiral
Prispevkov: 2592
Pridružen: To Maj 19, 2009 22:01
Kraj: SLO - HR, skratka EU

OdgovorNapisal/-a Matejc » So Dec 28, 2013 22:53

Krasna reportaža za zimske dni.... Komaj čakam "plovno" sezono :wink: :wink:
Sm jo prpelu da bo kuhala kt mami, pa je pila kt ati...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Ne Dec 29, 2013 01:54

Slika... Privoščim vama še takih potepov (in si želim brati še takih potopisov...).
Pa še tako o pravem času, ko smo 'lačni' takega branja, napisano...




Na to temo je zdaj povezava iz kazala Kazalo zanimivih potopisov (tudi starejših), pa tudi iz teme 'kaj se da naučiti iz izkušenj koga drugega' (tisti vdor vode po udarcu v deblo in ukrepi po tem - pa še marsikaj drugega - kaj lahko zlasti začetniku pravočasno dajo misliti).

Marchi moderator, Slika za poštimane slike :wink:
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
kr en
Admiral
Prispevkov: 6703
Pridružen: So Nov 22, 2008 21:20
Kraj: From sea to sky
Kontakt:

OdgovorNapisal/-a kr en » Ne Dec 29, 2013 08:01

Lepa reportaža Igor.
Nekako mi je bolj pri srcu drugi del, oziroma vzhodna obala Jadrana. Čeprav enkrat moramo v Italijo. (le kako bi človek združil gostoljubje zahodnih in obalo južnih sosedov :? :) )
Škoda, da se letos nisva srečala. Pa sem krožil v tem času okoli istih otokov.
Kako zanimivo, koliko imamo enakih destinacij in podobnih izkušenj, predvsem negativnih. Tudi pri meni je Iž na črnem seznamu zaradi negativnih izkušenj. Ostali zalivi (Čarnjeni, Nećujam, Žinčena, Dobra, Papranica, ...), pa so nam, očitno, skupni.
Le tako naprej in še veliko novo odkritih destinacij vama želim.
"..Jer ovi ljudi normalni, tako su mi dosadni..." Jasmin Stavros
Uporabniški avatar
BOJA
Admiral
Prispevkov: 710
Pridružen: Če Maj 06, 2010 14:52
Kraj: Trzin

OdgovorNapisal/-a BOJA » Ne Dec 29, 2013 09:17

Čestitke za res lepo reportažo! :wink:
Green to green or red to red, safely go ahead!
acrobat
Admiral
Prispevkov: 718
Pridružen: Ne Apr 08, 2007 10:33

OdgovorNapisal/-a acrobat » Ne Dec 29, 2013 11:04

Super reportaža..bravo..se kar vživiš.
Uporabniški avatar
habibi Vll
Admiral
Prispevkov: 4309
Pridružen: Po Avg 20, 2012 16:41
Kraj: LJ.Vižmarje

OdgovorNapisal/-a habibi Vll » Ne Dec 29, 2013 11:09

Prav prijetno,saj ni kaj preveč reportaž t Italijanske strani.Pač mislim,da ko jo enkrat obrneš,imaš dovolj za nekaj časa.Ni bilo zasledit,da bi imel s sosedi (I) kake probleme.Ker je reportaža kar dolga,padeš tko notr,da sem skor pozabu ,da sem doma.Vmes sem imel še Gogle eatr za boljšo predstavo.Ni kej super.Tebi in posadki Srečno v Novem letu in veliko vetra v jadra. :lol:
mašinfirer

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 6 gostov