Spet jadra na Zbiljskem jezeru

[Marjan Tomki]

Še kaka ura, pa danes spet nazaj na Zbiljsko jezero - in jutri se nadaljuje. Tokrat bosta na jadrnici l'Equipe dve, ki bosta na taki prvič, cilj pa bo dobro jadranje na jadrnici vrste Star oziroma Zvezda.

[Marjan Tomki]

Ponedeljek, 24.2.2020

Ena od dveh novink na l'Equipe me po službi okrog 15. ure pride pobrat v Lj.
Gneča na cestah določa, po kateri poti se peljemo. Med vožnjo izvem nekaj o obeh. Obe počeli več športov, tudi alpinizem (poznavanje vrvi in principov vozlov, često istih pod drugimi imeni), tudi jadranje (posadka na kabinski jadrnici) in tudi na regatah, ampak nikoli sami na taki mali.
Na Zbilju smo potem ta dan na suhem vzeli pripravo l'Equipe za plovbo in pospravljanje po njej (od postavitve jambora naprej) ter vlogo vsakega kosa opreme, premikanje s strani na stran ob obratih čez veter (kam gre kaka noga in kaka roka z vrvjo in podaljškom ruda krmila in zakaj, to na za to namenjenem ne-več-plovnem optimistu zato, da je pravi način vsaj približno domač, preden se to počne na vodi) ter tudi osnovne ideje pri uporabi karela, si ogledali pot do drče (visoka voda, primeren veterc, žal prepozno pod večer ko smo gotovi s spoznavanjem jadrnice na suhem).

[Marjan Tomki]

Torek, 25.2.2020

Na vodi od ok. 12. do ok. 15. ure (pa še priprava in pospravljanje) - ena od obeh ima tri otroke in enega je bilo potem treba pravočasno priti iskat.
Tokrat sem se do Medvod in nazaj pripeljal s kombinacijo skiro-mestni promet-vlak-skiro.
Vreme: oblačno in občasno prši, ob prihodu sapica (gladina gladka), kasneje ravno prav vetrca za prvi plov.
Nivo vode: nizek, upada

Tokrat se preoblečeta v opremo za padanje v vodo - čeprav padanja v vodo za tokrat ne načrtujemo (to bo po programu poleti), ampak vsaj zabredlo se bo gotovo.

Vzamemo l'Equippe izza ograje, ga uravnovesimo na karelu (in si zapomnita za drugič, da bosta sami), potem se oni dve odpravita proti drči, jaz pa s skirojem do čolnarne po čoln na vesla za spremljanje. Vkrcanje (dobil sem vesla večjega čolna in se je bilo treba spomniti, kako si ne potolči kakega prsta, ko greš z dvignjenimi vesli po naslednji zaveslaj) in potem sprint na dobrega pol kilometra, da me ne bosta predolgo čakali.

Tam je jadrnica skoraj pripravljena. Pregled opravljenega, pojasnitev nekaj reči, ki si jih od prejšnjega dne nista dobro zapomnili, ponovitev za ritual pregleda pred izplutjem, ponovitev kdaj spustiš kobilico in krmilo
in zakaj prav tedaj. Sami spustita v vodo, ena odpelje karel, potem za prvič jaz pridržim jadrnico med vkrcanjem ter jo porinem na globlje, da v miru namestita kobilico in spustita krmilo.

Osnovni namen tega dne je bilo privajanje na menjave strani glede na veter (prečenje in kroženje) ter pridobivanje osnovnih občutkov za ravnanje in nagibanje jadrnice - ter kdaj in kako potegne in kako tedaj stoje jadra...
Optimalnost premikanja in manevrov pride na vrsto naslednjič in vadba avtomatiziranje, hitrost in posebne razmere še za tem.

Pri pristanku in nalaganju na karel je bilo videti, da so zlasti pri tako nizki vodi potrebni trije - jadrnico je bilo treba dvigniti na karel, ni se dalo potisniti karela pod jadrnico. Verjetno bomo naredili sidrišče nekje nad drčo in naredili škriplevje (iz kakega starega vanga ali česa podobnega), in ga tja postavili pred dvigom v podobnih okoliščinah, tako da se bo dalo potegniti tudi kolesa karela na drčo, tudi ko bosta sami.

Moja napaka je bila, da nisem imel v žepu materiala za monštrine za tako lahen veter, ko na jadrnici zaradi spremenjenega toka okrog jader nisi čutil niti videl, kako sicer splošno piha. Bomo naslednjič preden odideta iz ograde proti drči...

Večinoma jima je bilo treba vsako stvar pokazati le enkrat.

Veliko je bilo smeha: mišice v zvezi s smejanjem so jima bile najbrž tiste najbolj obremenjene, klub temu, da je krmarka za vajo občasno visela na trakovih za noge in flokistka na ročki žice na jamboru. Že za naslednjič bi bilo dobro prinesti tudi trapez za flokistko. Poštimati je tud treba do konca še en karel, ki je v popravilu (ali pa pripeljati drugega, ki je ostal v Čupi v Sesljanu), da ju bom jaz lahko spremljal na drugem l'Equipe (včeraj je bil sicer čoln na vesla odlično razgibavanje).

Po tem je bilo treba še 'lačne nasititi' in pri tem smo se pogovarjali o regatah - za kabinske (velikonočna in tako naprej) pa tiste za l'Equippe (skupaj s FJ in Fireball-i - običajno: Velenjsko jezero, Kočevsko Rudniško jezero, Bohinj, Portorož. Vadba na morju bo pa najbrž iz Čupe v Sesljanu, morda pa tudi iz Sirene v Barkovljah. ).

Splošni izid teh dveh dni pa je, da imam zdaj z jadranjem zaseden en dan v tednu več - praviloma za vse srede tam nekje do konca maja. Bom videl, koliko lahko v to vključim na drugi l'Equipe še koga, ki bi sicer na isti dan jadral šolo ali vadbo na mini-12.

[Marjan Tomki]

Danes je bil namen nadaljevati z jadranjem,

ne glede na dež, vendar ima ena od njih nenačrtovano srečanje v zvezi s projektom v teku, in torej to jadranje za danes odpade.

Tole je primer dnevnika za slab teden

- za vtis, koliko drži predstava o 'samo teoretiku', ki samo kopira iz wikipedije in iz tega, kar mu najde google. To je tudi primer, koliko drži stereotip, da 'so vse morjeplovke uporabne samo za tovor in v kabino, zlasti ko zapiha, vzvalovi ali pada.

Kar zadeva Tex-ov prispevek s sliko, za katero je napisal, da jo je iskal, jih bom pa vprašal za mnenje. Pa mogoče o forumu na splošno tudi.

[Marjan Tomki]

Če kdo še ne ve, kaj bi počel danes, lahko pride pogledat in poskusit med 11. uro in sončnim zahodom.


Danes bi moralo biti še 'lepo' vreme - še brez padavin, od polnoči nekje dalje pa padavine.

Slika z Meteo UK bi morala kmalu zginiti (ali kazati vreme okrog časa ogleda, ne današnjega), povezava tja (in na ob ogledu ažurne vremenske karte) bi pa morala delovati dlje.

[Marjan Tomki]

Sobota - 29.1.2020
Ob ok. 9.30 me ob poti iz Zasavja pobereta Peter in njegova ok. 10 letna hči.
Visoka raven vode, tako da se je treba izogibati le nekaj mestom s potopljenimi čoki in podobnim, sicer ni ovir kar zadeva nasedanje.
Kar zadeva vreme, spremenljivo od oblačno do deloma sončno; ob prihodu lahen veterc, prognoza za pojačanje.

Pripravimo tri jadrnice za plovbo (pri čemer Peter ponavlja vozle - kar vzame nekaj časa) in posadko tudi (lezenje v ustrezna oblačila tudi). Ko izplovemo, že kar konkretno piha - in hči je prvič sama v jadrnici.

Glede na to, da je začetno uvajanje na mini-12 Peter že imel prejšnji teden, se posvetim novinki. Gre dobro - ampak po kaki uri veter še pojača tako, da jo pospremim k plavajočemu pomolu, kjer pustiva jadrnico 'parkirano' tako, da ji - pripravljeni za jadranje - kljub sunkom in spremembam smeri vetra ne bo škode, ter deklico v zavetrju in na soncu pri knjigi, ki ji je takoj prevzela vso pozornost (Harry Potter )

Peter ima kar težave - močno spremenljiv veter po smeri in jakosti, še mora razmišljati o krmarjenju s pedali in hkrati ravnati s sprednjim in glavnim jadrom. Veter nekaj čez 10 vozlov - in sunki malo čez to, in zaželeni so odzivi na spremembe ne počasnejši od ene sekunde... Sicer - tudi zanj - ravno še za polna jadra, če ga nič resno ne polomiš, ampak je bilo treba paziti nanj.

Problem je bil, da je skušal eksperimentirati in razmišljati, pa je tedaj bil čas, ko sem se jaz želel pogovarjati z njegovimi rokami in nogami, ki bi morale storiti, kr sem rekel, in potem ko jadrnica naredi nekaj prav, njegova zavest ugotovi - aha, tako to gre - in v ozadju ali kasneje ugotovi, zakaj in kako.

Glede na raznolikost situacij ni bilo verjetno, da bo uspel avtomatizirati kak napačen odziv, tako da sem lahko večinoma pustil, da poskuša. Ko je čez nekaj ur hči sporočila, da je lačna, sva pristala in 'parkirala' za plovbo pripravljeni jadrnici tako, da sta bili kljub vetrovnemu dnevu na varnem, in šli smo pogledat za hrano.

Najbližji lokal je bil tako zaseden, da je bilo vprašanje, kdaj bi prišli na vrsto - in lakota je pri otrocih v obdobju hitre rasti in brez energetskih rezerv kar resna reč. V gostišču malo višje nad jezerom (in dobrim razgledom nanj) so nas bili veseli in ker se tudi nismo zmišljevali reči, katerih priprava bi dolgo trajala, se je dalo lakoto hitro (in dobro) potešiti. Hči je najprej razmišljala, če bo pri plošči za dva sploh kaj primernega zanjo, ker raje ne bi mesa, potem pa po uvodu z gobovo juho pojedla pol kosa skoraj vsake vrste mesa in svoj delež vsake vrste zelenjave.

Očetu je bilo kar malo žal, ker 'je spodaj tako lepo pihalo', hči je pa tudi rekla, da če bodo sunki kaj pojnjali, bi šla še. Ampak je tudi za očeta ta prekinitev bila popolnoma prav. Ko sva se vrnila v jadrnici (in hči na plavajočem pomolu v primerno topli obleki, v zavtrju in na soncu k knjigi, ker se veter ni umiril), je med tem časom v njegovi glavi 'naredilo klik' in reči, o katerih je prej razmišljal, preden jih je naredil, je zdaj naredil in hkrati o njih razmišljal.

Zdaj mu je postalo prilagajanje smeri jadrnice in nastavitve jader spremembam smeri in jakosti vetra užitek in ne več problem. Utrditev ter prenos naučenega tudi na druge tipe jadrnic pa še pride.

Vmes se je oglasil še nekdo s sinom, ampak je bil oče (zaradi intenzivnega obnavljanja svoje jadrnice) še malo iz forme za jadranje na taki v takem vremenu, sinu pa bi bilo samemu prvič tudi pretežko, tako da sem vzel sina za en krog na koleno. Imel sem prav, sin pri tako spremenljivem vetru ni bil pozoren na to, kaj pri čem naredim ampak bolj na to, kaj veter dela z nama. Pomembno je bilo to, da je dobil vtis ne da bi izgubil veselje in bomo torej naprej kdaj drugič, ko bodo razmere omogočale, da bo v jadrnici sproščen.

Ampak ne eno ne drugo še ne naslednji dan - v nedeljo je bila prognoza dež čez ves dan in napoved je držala.

[polanc]

Kaka je pa kaj cena take jadrnice,rabljene,lahko tudi z kako prasko? Imam Savo pred nosom,Elan 430 je precej okorna.Imam pa tud eno zanimivo jadrnico za dokončat,če bi vas v klubu morda zanimalo.Cca 4,5 m dolga,lepa športna.

[Marjan Tomki]

Za zdaj ne vem za nobeno mini-12, ki bi bila naprodaj.

Obstaja kalup in bilo je nekaj dogovorov za izdelavo še nekaj novih (zadnje so bile narejene 2007, več kot deset in takrat so imeli tudi idejo za izdelavo za trg, ampak se ne spomnim cene). Kasneje je bilo tudi večkrat v načrtu čez zimo narediti še kakšno majhno serijo, tudi tako da bi bila cela 'dual', torej tudi za tiste z okvarami nog, ampak je to povezano s tistim članom kluba, ki lahko da ne bo več dovolj zdrav za to, in trenutno še ne vem za koga drugega ali druge, ki bi to lahko naredili.

Rabim kakih 10 novih krmil (eno manjka - glej spodaj, nekaj je načetih, nekaj za rezervo), pa še za to ne vem, kdaj/će bodo...

Na tvojem koncu

Eno plovno mini-12 ima član JK Bohinj iz Hrastnika, ki je tudi član Brodarskega društva Hrastnik (Kauzerjev klub). Zdaj ima še en trup s palubno opremo, ki sem ga jaz lani kupil s podstrehe v Triplastu (zgodba... morda je iz 1991, morda pa je to tudi tista lupina iz Francije, po kateri je bil narejen kalup za naslednje). Tej jadrnici je manjkal jambor (mislim da smo mu že dali enega uporabnega), krmilo (mislim da vem za vsaj enega lesenega, ki ga nisem dovolil zavreči, sicer je to tisto krmilo ki manjka) in uteži za balast (ne spomnim se če ima že cel komplet). Kot je on sodeloval pri obnovi klubskih (in še kake) smo in bomo tudi mi po svojih močeh pri kompletiranju njegovih (mislim da ima še eno nekompletno lupino, za katero so bili zmenjeni za dokončanje pa se to ni zgodilo, ista zgodba...).

Glede na to da jaz k 16 klubskim ne rabim še ene, njemu pa bo prišla prav, da bodo lahko jadralni modelarji na tvojem koncu lahko jadrali tudi 'na modelih, v katere se lahko usedeš' - in za to po mojem res rabiš vsaj dve, je tudi ta zdaj njegova.

Tvoja 4.x m

Zanima me, kakšna je, ampak jaz nimam prostora za to (17 nadstropje...) in prav zato delam s klubskimi, članov kluba itn. (in pri tem tudi po svojih močeh skrbim za to, da so OK). Bom videl, če se kaj spremeni - ali pa če pride prav komu drugemu.

Sicer je pa danes sreda in grem zdajle na skiro, z njim od stationa Stožice do železniške postaje Litostroj in ok. 15 minut do Medvod, tam me poberejo in kmalu po tem - če bo le vodostaj dovolj visok - bo en l'Equipe v vodi (jaz bom pa treniral veslanje, razen če je med koncem tedna bil dostavljen tudi drugi karel, da bom lahko jaz na drugem l'Equipe).

[Marjan Tomki]

- nadaljevanje od tule
Sreda, 5.33.2020.

Tole delno opisujem tudi zato, ker imajo nekateri na tem forumu stereotipne predstave o ženskah na morju in jadrnicah, ki po mojih (seveda omejenih) izkušnjah ne držijo vedno.

Jaz - kot dogovorjeno - za €0,90 - pridem do Medvod, kjer me ena od njiju pobere in nekje do 11. ure pridemo na Zbilje.

Vreme - ob mojem odhodu iz Lj je tu in tam po Slo še padalo, prognoza prenehanje in zmanjšanje oblačnosti; je držalo. Veter ob prihodu lahen, prognoza enako ali zmerno pojačanje; ni držalo.
Vodostaj na zgornji meji normalnega (celotna drča pod vodo), do konca malo pred 15. uro padel več kot pol metra - torej normalno spremenljivo

Gremo do ograje, kjer je zdaj na karel-u tudi drugi l'Equipe. Razmišljam, ali naj ju tokrat spremljam s čolnom ali na drugi jadrnici; za tokrat lažje s čolnom (odločitev je bila dobra). Dekleti zamenjata civilno za 'jadralno bojno opravo' (neopren) in pripravita jadrnico na karelu za prevoz do drće, prinesemo jadra in jaz oddirjam do čolnarne in potem odveslam kakega pol kilometra do drče.

Dekleti sta že nameščali jadra, a je bila jadrnica druga kot prejšnjič in je bilo nekaj reči 'razmontiranih', tako da nista čisto uganili (kako gre škripčevje tenzije na ''zajlo' v sprednjem robu floka). Tudi sta tokrat še spregledali, da sta krmilo in kobilica ostala v tisti jadrnici, ki smo jo uporabljali prejšnji teden, tokrat sem sprehod ponju še naredil jaz.

Še ena reč je bila spregledana - in veljalo je, da 'kdor /še/ nima v glavi, vadi, dokler se ga ne prime (ob splovitvi jadrnice s karela ni bila zaprta 'pumpica' za izčrpanje vode po prevračanju in sta pač izmetali).

Za naslednjič mislim da bodo 'pregled pred splovitvijo' in 'pregled pred izplutjem' postali bolj samo po sebi umevni (in se verjetno čez kako leto sploh ne bosta spomnili, kako in kje sta se o pomembnosti tega naučili). 'Smo sta tudi namestili 'ultra-monštrine za sapice' in za razliko od prejšnjega tedna sta z njimi zaznali skoraj vsako sapico. Naslednjič pride še nekaj monštrinov (po višini) na zadnji rob glavnega jadra - zdaj sem za nastavitev tega še včasih kaj rekel (ko se je smer sapice neopazno obrnila; ko je jadrnica enkrat stekla, ni bilo treba nič več reči).

Glede na to, da je bil veter lahen in je, ko je oblake malo prebilo sonce, še pojenjal (ni pa bilo dovolj, da pojača zaradi termike), je bilo treba jadrnico nagniti odvetrno, da so jadra legla v pravo obliko zaradi teže, ko že niso zaradi sapice. Tudi je bilo dovolj mirno, da sta lahko naravnali vang (pri tem tipu jadrnice s tem uravnaš globino profila na vrhu jadra) ter napono glavnega jadra (po bazi ali po bumu ali...) in pri tem gledali, kaj katera od reči naredi pri obliki jadra.

Tako sta pri menjavanjih strani (kroženja in prečenja) lepo nagibali jadrnico z robom krova do gladine - in pri tem ne da bi kdo kaj rekel dobili dober občutek za 'varne' meje nagiba; ko bo voda toplejša bomo dodali le še kje in kako greš čez to mejo (prevračanje in postavljanje nazaj, to verjetno v Sesljanu).

Vmes sta zašli na del jezera, ki je bil v zavetrju in potem sem imel jaz malo aerobike ob glasbeni spremljavi (jaz sem mornarček mlad, na Zbilje šel sem rad, veslat,.. sem ju potegnil tja, kjer je malo pihalo). Ko sta pristali in stopili z jadrnice v vodo (okrog 4°C zaradi taljenja snega) in sem jaz prišel nazaj do drče, potem ko sem pristal in privezal čoln, je bil karel z jadrnico že na vrhu klanca. Dal sem le še navodilo, da naj sprednje jadro le povežeta (in ne snemata), potem pa 'pošibal' vrnit čolnv čolnarno - in se vidimo tam, kjer se bo dalo 'lačne nasititi'.

V glavnem, naslednjič mislim da bo jadrnica na vodi in po jadranju že pospravljena prav, ne da bi moral jaz pri tem še kaj reči.

Do takrat, ko sem vrnil in pospravil čoln (500 m na vesla), zaklenil ograjo kjer so shranjene jadrnice (in pogledal, če je vse kar mora biti na varnem in prav) ter prišel s skirojem do 'hranilnice lačnih', je bila tam že na mizi juha (imajo menu 'malice', ki je čisto OK tudi za nezahtevno kosilo). Pričakala sta me tudi mož (vsa dirkalna) hči ene od njiju, ki jih je zanimalo, če bi se lahko tudi punčka naučila jadrati.

Povedal sem za šolo na optimistih v njihovem jadralnem klubu, kar predvsem zanima JZS, a ne nje ne očeta ni posebno zanimalo tekmovalno jadranje. Bo torej treba pogledati za malimi jadrnicami, v katero gresta lahko dva ali pa mala jadra sama, ki jih bo lahko vzeti s seboj na počitnice... Trenutno je videti zanimivo in pri nas dostopno nekaj od BIC - in upam da se bo še kdo na morjeplovcu spomnil še česa primernega.

Do takrat bomo pa verjetno ob primerni priliki dali očeta v eno in punčko v drugo mini-12, mogoče tudi že danes.

[Marjan Tomki]

Sobota, 7.3.2020
Zbirka članov več jadralnih klubov.

Vreme: razgibano oblačno (zanimivo za fotografije), lahen (zaradi vrtinčrnja po terenu spremenljiv) veter
Vodostaj: dovolj visok, da je bilo treba paziti le na nekaj znanih mest s plitvinami ali podvodnimi ovirami.

JK KERMAR je imel vadbo za optimiste (mislim da je naslednji teden večdnevna kriterijska regata v Porotoržu)
jaz sem imel za starše teh otrok in še nekaj drugih jadranje z mini-12; v uporabi je bilo 5 od 8 jadrnic, ki so na Zbiljskem jezeru

Pri JK Kermr je tudi bivši nogometni trener, ki je bil lani na usposabljanju JZS za sojenje na regatah in izid je bil vpitje, kaj naj kdaj kdo od otrok na optimistih naredi - kar je bilo zanimivo, saj je s pomola, kjer je stal, težko videl, kako piha lokalno zelo spremenljivi veterc mimo katerega od optimistov, poleg tega pa ga na o na razdaljo še ni bilo razumeti niti uganiti, kateremu od optimistov je navodilo namenjeno.

Staršem sem pokazal - in nekatere spomnil - kako pripraviti mini-12 za jadranje ter preveriti pred izplutjem, potem so se nekateri spomnili, drugi spoznali, kako jadrati v šibkem vetru. Najbolje je šlo eni mami, ki je bila novinka (en dan prej v tej jadrnici) in je niso motile ideje, kako bi moralo pihati, ampak jo je zanimalo, kako v katerem trenutku piha (in vsak je imel en še posebej občutljiv monštrin); tisti, ki so prej jadrali večkrat, pa so imeli znatno večje težave.

Imel sem vtis, da so bili mnenja, da bi moralo pihati tako, kot si oni predstavljajo, in če so jadrnico in jadra postavili tako, je bil pod jadri okrog njih zastoj vetra in ga tam enostavno ni bilo, da bi ga začutili. Potrajalo je, da je tem trem 'potegnilo'.

Zatem smo se igrali regato - skupaj štartali optimisti in mini-12 z relativno gnečo in vso zgodbo s tem, kdo se mora komu izogibati. Dva plova, v prvem sem se lahko precej igral okrog ostalih mini-12 - optimisti so malo ušli naprej (in bi morali še bolj). V drugem je bila pa gneča in na prvi boji so bile vse jadrnice (optimisti bi morali uiti, pa niso) na polju recimo kvadrat štirih dolžin jadrnice mini-12. Pri jadranju na drugo bojo (vozilo se je 'palčko' oziroma 'bašton') je bila večina jadrnic poravnana v vrsto kot vojaki na paradi in šele obrat okrog druge boje je premešal karte, potem pa so malo ušli naprej tisti, ki so ulovili kak konec od ostalih nepremešanega vetrca.

Danes ponovimo.

[Marjan Tomki]

Nedelja, 8.3.2020.
Vreme skoraj čisto jasno do pod večer, veter lahen in spremenljiv po jakosti, nekoliko manj kot dan prej po smeri. Raven vode - visoka, upadanje, ne do ravni ki bi nas omejila samo na globlje dele jezera.

Ob pripravljanju jadrnic mini-12 za jadranje je bilo zanimivo še ugotoviti, da je v soboto eden od staršev (ki včeraj ni bil prisoten) pri pospravljanju svoje mini-12 napravil več ko eno napako (eno sem opazil že včeraj in ga opozoril ter je popravljal), čeprav je občasno jadral z njimi mislim da vsaj že tretje leto. Tako je torej slišal - in kot kaže uspešno preslišal - že več mojih 'pridig', kako se to naredi - in tudi čeprav je po osnovni izobrazbi inženir strojništva (in je vsaj nekaj časa v tem tudi praktično delal) in bi mu bila logika te naprave jasna sama po sebi...

Pri snemanju glavnega jadra z jambora - ki se na mini-12 sname skupaj z bumom - je ne le odvezal vang z buma in ga pustil na krovu, ampak tudi izvlekel škoto iz buma in jo pustil na krovu. Če bi bil včeraj tudi prisoten, bi ga verjetno vsaj za kako uro pustil, da sam poskusi potegniti škoto nazaj v bum, ne da mu dam navodila, kako (morda bi mu bilo tudi v užitek, če je slučajno mazohist).

Prisotni starši mislim da so se iz tega kaj naučili; prav zanima pa me, kako bo pojasnil, kako se je to zgodilo, ko se naslednjič vidiva - iz tega se bom pa jaz kaj naučil.

Sicer so otroci tokrat imeli dobro motivacijo jadrati dobro. Dobro nastavljen optimist bi v tistem vetru moral dobro 'šibniti' mini-12, če se pa komu v optimistu ni dalo prestaviti na pravo mesto, je bilo pa zaradi nepotrebnega hidrodinamičnega upora in slabe postavitve jader nasprotno - in večji del včeraj ne za ene ne za druge ni bil dolgočasen.

Zanimivo je bilo tudi slišati, kako je eden od staršev včeraj - po treh ali štirih dneh jadranja v različnih okoliščinah - presenečeno in navdušeno odkril, da jadrnica ne gre ostreje kot približno 45° v veter, pri čemer je do tedaj napravil verjetno prej več kot manj od 200 prečenj (obratov proti vetru) in to pri vsakem tudi izkusil, poleg tega pa prej tudi slišal te reči tudi vsaj enkrat (verjetno pa večkrat) razložene.

Pri tem je napaka moja, ne njegova, da tokrat tega nisem opazil. Moral bi prepoznati, da je ob razlagi pokimal, čeprav jo je tedaj preslišal ali pa ne razumel - In potrpežljivo nuditi pojasnilo, dokler mu pač 'ne klikne'.

Motivacija otrok za jadranje

Videti je, da je sedaj večina dejavnosti JZS (in verjetno tudi ostalih športov) finansirana čez strukture po zakonu o športu in se tako finance dodeljujejo po športnih uspehih in štrevilu registriranih tekmovalcev, kar poskrbi, da so (vsaj nekateri) funkcionarji (tudi učitelji in trenerji) vitalno odvisni od teh rezultatov. To pa z njihove strani (zavestno ali nehote) pomeni siljenje otrok k vadbi na rezultat, namesto na uživanje v povečevanju znanja in sposobnosti.

Zmotilo me je, ko sem slišal, da mora otrok priti na vadbo pred bižnjo kriterijsko regato. Problem je tisti mora - treba je vzpostaviti okoliščine, kjer hoče priti na vadbo. Stvar, ki jo moraš delati, ni več igra, ampak delo - in tudi pri delu je največja motivacija, ki jo poznam, užitek ob uspehu.

Bil sem dober v več športih, pa ne pomnim, da mi je kdaj kdo rekel, da moram vaditi. Počel sem reči - največkrat brez učiteljev ali trenerjev - v okolju, kjer je bil užitek biti dober; potem vadba ni bila napor in podobnih težav z motivacijo, kot sem jih že videl v več podobnih okoljih zdaj, sploh ni bilo.

Zdaj pa je videti, da šport za mlade velikokrat ni več privlačen. Mnogi sploh več ne poskusijo (to je še druga zgodba); zelo veliko jih pa odneha - veliko več ko v mojem času - in to s prehodom iz igre v delo v športu utegne biti del vzorca vzrokov v ozadju te spremembe.

Bomo videl, kaj - če kaj - lahko naredim(o) v zvezi s tem (tudi na ravni JZS, sistema finansiranja športa in podobno), ampak to je za kako drugo temo (ali morda ne na tem forumu).

[Marjan Tomki]

Dogajalo se je veliko, nato je bila COVID-19 pavza (prepoved gibanja med občinami); nato spet in še se bo.

Kratek uvod

Za TD Zbilje smo jadralci dobrodošla popestritev ponudbe (in vedute), mi pa pazimo, da ne delamo škode in oviramo ostalih. Skoraj status domačinov ima JK KERMAR iz Črnuč, čez 'bolj zimski' del leta pa sem jim tja posojen še jaz (zadnjih nekaj let) skupaju z 8 jadrnicami mini-12 JK Bohinj.

Povzetek od božičnih praznikov 2019 do COVID-19 pavze

Čisto nič dolgčas: Osamosvojitvena regata in regata Povodni mož ob Prešernovem dnevu z mini-12 (otroci iz šole jadranja na optimistih so bili regatni odbor in sodniki teh regat, kjer so jadrali tudi nekateri od staršev), sicer pa povprečno tri dni jadranja vsak teden.

Od februarja dalje vsako vsako sredo popoldne tudi šola jadranja (za JK KERMAR) na l'Equipe za dve - zelo zagnani - 'dekleti' (tam nekje okrog 30 ). Če spomnim: l'Equipe je jadrnica, ki se lahko prevrne - in postavi nazaj - in v tistem času je bila voda v Savi (in s tem Zbiljskem jezeru) okrog 4°C...

COVID-19 pavza

Tam nekje od 12 marca do okrog prvega maja nas je od Zbiljskega jezera odrezala prepoved gibanja med občinami. Vse načrtovano je bilo odloženo (sprotna skrb za jadrnice - razvilo je en rol-flok in ga strgalo, ker nisem smel pred napovedanim močnim vetrom iti pregedat, kako so nekateri z manj izkušnjami povezali; priprava za 'naslednjo sezono' - čeprav prekinitve jadranja pri nas praviloma ni - in preselitev jadrnic mini-12 na Bohinjsko jezero itn.). Tudi ni bilo mogoče iti po plovila (optimisti, 2 l'Equipe, gumon) v Čupo v Sesljan, kjer smo (JK KERMAR) sicer redno gostovali za vadbo na morju...

Preselitev mini-12 nazaj v Bohinj

O tem že tule

Nadaljevanje - JK KERMAR - (večinoma) na Zbiljskem jezeru

Čim je bilo to dovoljeno, smo poštimali, kar je bilo nujnega, na njihovih jadrnicah pri Zbiljskem jezeru), ter (malo kasneje - omejitev prehoda meje z Italijo) - šli po prikolico (servis in tehnični pregled) in gumon (servis motorja - tri mesece sicer spran a ne konzerviran) ter FJ in eno od jadrnic l'Equipe, ki so bili v Čupi v Sesljanu.
Ko se je smelo smo nadaljevali z vadbo v klubu (v Čupo pa do na daljnjega ne bo mogoče, ker tudi tam veljajo pravila o socialni distanci in ko jih upoštevaš, za še nas zraven zmanjka prostora).

[Marjan Tomki]

ŠD JK Kermar organizira Poletno šolo jadranja za otroke.

Bilo mi je zanimivo, da tudi nekateri od staršev dosedanjih udeležencev še niso jadrali (ali niso jadrali sami - bili kje le posadka ali celo le 'tovor'), pa je bila za tudi zanje narejena šola jadranja in so nekateri med njimi zdaj tudi že jadrali na kaki regati (mini-12 in kateri od klubskih dvosedov, recimo na Srečanju ljubiteljev morja in jadranja v Ankaranu ).

Tule so bili fantje (tokrat sami fantje, nič deklic) regatni odbor za nas starejše - tudi nekatere od njihovih staršev

[JulesVerne]

Zdravo,

kako pa je z vodostajemin varnostjo plovbe? Namreč kolikor mi je znano se v Zbilju dnevno zniža gladina za več kot meter, ob tem pa pogleda mulj iz vode.

A je to svež pojav, al se to že dlje časa dogaja? Vas to nič ne ovira pri plovbi?

[Marjan Tomki]

Spreminjanje vodostaja (na Zbilju tudi za meter in pol, izjemoma celo več) je pri zajezitvenih jezerih za elektrarne pričakovati enako, kot plimovanje na morju. Za razliko od plimovanja, ki je do neke mere predvidljivo (astronomski del precej, vremenski manj), tu ni običajno ni splošnega predvidljivega vzorca; odvisno je od porabe električne energije in stanja v električnem omrežju, včasih tudi odkakih del pri elektrarni... tako da se je pač potrebno stalno zavedati, kako se spremninja vodostaj.

Druga stvar je, da je dobro poznati podvodje tistega dela jezera, kjer se plove; kolikor vem, o tem ni karte, slike ali skice pa trenutno tudi ne morem objaviti. Globlji deli omogočajo plovbo tudi pri razmeroma nizkem vodostaju in če to upoštevaš, ni posebnih težav.

Imeli smo tudi člana jadralnega kluba, ki je povedal, da je pred tem desetletja (40 let?) plul (z malimi zadevami, ki jih ni bilo treba registrirati in brez kakega izpita) tako po morju, slovenskem in hrvaškem, kot po Ljubljanici, in veliko dal na lastne izkušnjeh (med drugim tudi, da ga še nikoli niso ustavili zaradi kontrole dokumentov, tudi potem ne, ko je naredil preizkus - za male, ne še V.Č. ...).

Na opozorila, da naj bo pozoren na vodostaj, je prvih nekaj let v klubu odgovarjal, da se mu dotlej še ni zgodilo, da bi voda tako padla, da bi zaradi tega imel težave. Ko se mu je to zgodilo nekajkrat, pa je često rekel da se mu to še nikoli ni zgodilo ob tem dnevnem času in podobno. Gospod pač ni dal nič na teorijo, vse le na lastno izkušnjo (spominja na komentiranje nekaterih - ne le mojih - prispevkov s strani nekaterih članov tega foruma).

Tako sem ga - kadar se je zgodilo, da je bilo treba in po tem, ko sem se sam pravočasno vrnil in tedaj svetoval, naj se vrne tudi on - nasedlega šel iskat.

To gre s čolnom na vesla; na tem jezeru je sicer dovoljen električni pogon in je motorček bil na razpolago, ampak bi pri takem vodostaju večinoma oral po dnu. Če je še bilo kaj vode in se je le zataknil plitvino, sem ga ponovno spravil v globljo vodo, da je lahko jadral nazaj k obali, včasih pa je voda do tedaj že upadla tako daleč, da ga je bilo treba prekrcati v čoln in jadrnico odvleči (včasih na kakem mestu tudi za katero od dvižic, da je bila nagnjena in je po mulju ali kakih šibah drsela po boku, pa seveda v vetrovnem pred tem sneti jadra...). Tako je šlo bodisi do priveznega mesta pri čolnarni, (kjer je voda globlja, će je šlo za mini-12), ali pa do drče za dvig iz vode (če je šlo za katerega od dingijev).

Pri tem sem ga vsakič prijazno spomnil na opozorilo o padanju vodostaja, ki ga je dobil, ko sem se vračal k obali zaradi upadanja vode v jezeru. Ko se je to (in še kaj podobnega, recimo izjemno močan veter, pa ni pravočasno skrajšal jader ali se umaknil z vode...) zgodilo (nekaj) desetkrat, se je pač v nekaj letih tudi pri njem nabralo dovolj novih lastnih izkušenj, da je taka svarila in navodila vredno upoštevati tudi o čem, o čemer do tedaj še nima lastne izkušnje.