Surinam in jadranje po reki surinam
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator, kr en
Blog
Se trudiva, samo sedaj se je praznovalo novo leto in seveda ni bilo časa pisati bloga na računalnik, pa saj je na papirju tako da malo potrpljenja, pride vse, saj je kar nekaj še za napisat.
Evo,prebrano v enem kosu,napisano zanimivo.Skoz se vama dogaja.A da se gazdarica občasno kuja...haha to se pr men zgodi že do plovbe do Vrsarja včas.Ne razumejo nas...ti naši tenderji...pa kaj čmo take smo si poiskal,take imamo radi.Tistole s ploščicam je pa zanimivo.A niso iz inoksa?Te pol nebi smele pokat madona.
Pa verjamem da bosta zrihtala.Uživajta,pa nam še kaj napišita.
Hvala v mojem imenu in imenu vseh bralcev.
LP Iztok
Pa verjamem da bosta zrihtala.Uživajta,pa nam še kaj napišita.
Hvala v mojem imenu in imenu vseh bralcev.
LP Iztok
Blog
Ja nekaj dni sva bila odsotna, sva šla v notranjost Surinama, še kakih 200 km naprej od kraja kjer se konča cesta, zato ni bilo nič novega na blogu, sedaj bo pa spet prišlo.
Nama se veliko dogaja in včasih si je težko vzeti čas za blog, se bm popravil, obljubim.
Nama se veliko dogaja in včasih si je težko vzeti čas za blog, se bm popravil, obljubim.
Blog
Pozdravljeni
Ja barka je najin dom, z vsako prevoženi miljo je boljša, saj jo tudi neprestano popravljava in dodajava nanjo novo tehnologijo. Je pač tako, da je bila zanemarjena.
Ko takole potujeva vidiva ogromno zanemarjenih jadrnic privezanih v marinah. Ko pa za ceno vprašaš so pa zneski astronomski.
Barka je kot hiša, vedno je nekaj za postoriti, pa nikoli ne končaš.
No sedaj je tudi blog na tekočem. V zadnjih dveh mesecih ni slik na blogu, saj imava preslabo povezavo. Ampak, upam da branje še ni čisto iz mode.
Pozdravljava vas Vlasta in Tone iz Tyrell bay, Otok Carriacou, Grenada.
V ponedeljek gre barka nazaj v vodo, in potem se usmeriva proti severi, na grenadine in še naprej.
Sva se odločila, da bova pregledal čim več otokov pred sezono hurikanov.
Ampak najin plan je da potujeva brez plana, kamor naju zanese pot.
Naju izbere pot in ne izbereva midva poti
Ja barka je najin dom, z vsako prevoženi miljo je boljša, saj jo tudi neprestano popravljava in dodajava nanjo novo tehnologijo. Je pač tako, da je bila zanemarjena.
Ko takole potujeva vidiva ogromno zanemarjenih jadrnic privezanih v marinah. Ko pa za ceno vprašaš so pa zneski astronomski.
Barka je kot hiša, vedno je nekaj za postoriti, pa nikoli ne končaš.
No sedaj je tudi blog na tekočem. V zadnjih dveh mesecih ni slik na blogu, saj imava preslabo povezavo. Ampak, upam da branje še ni čisto iz mode.
Pozdravljava vas Vlasta in Tone iz Tyrell bay, Otok Carriacou, Grenada.
V ponedeljek gre barka nazaj v vodo, in potem se usmeriva proti severi, na grenadine in še naprej.
Sva se odločila, da bova pregledal čim več otokov pred sezono hurikanov.
Ampak najin plan je da potujeva brez plana, kamor naju zanese pot.
Naju izbere pot in ne izbereva midva poti
-
tyson
Ja tudi tukaj ni vse lepo, včasih imava težave takšne ali drugačne. Je pa res, da sva do sedaj ugotovila, da je najboljše, da vse narediva sama, potem veva kako je narejeno in kaj še ni v redu.
Iz začetka sva iskala neke majstore, ki pa niso bili nič prida.
No sedaj pa ugotavljava, da bolj ko je divja država, prej se da kaj popravit.
Na Martiniku je samo rekel imposibile ko sva mu kazala motor od sidrnega vinča.
pa je bilo posibile, samo malo kdo se poglobi v problem. Tukaj je je treba pobrati denar od turistov in ne pomagati nekomu, se bo že sam znajdu
Svoboda je pa zelo zmuzljiv pojem. midva sva se pač odločila za tak način življenja, ki pa ima zopet svoje omejitve. je pa res, da čas ni najin gospodar.
bolj je najin gospodar veter in morje in najbolj hud gospodar od vseh najina jadrnica.
Ampak še vedno je lepo in še vedno uživava, čeprav s časoma pridejo vsi otoki enaki, ne opažava več kakšne bistvene razlike, vreme, vetrovi ljudje, ja pa saj je razumljivo, niso daleč drug od drugega.
Francoski karibi so izziv, saj tukaj malo kdo govori sprejemljivo angleščino, je pa res da je najina francoščina še veliko slabša.
Uživajte tudi na drugi strani oceana, saj se bo kmalu začela sezona tudi za vas.
Carpe diem!
Iz začetka sva iskala neke majstore, ki pa niso bili nič prida.
No sedaj pa ugotavljava, da bolj ko je divja država, prej se da kaj popravit.
Na Martiniku je samo rekel imposibile ko sva mu kazala motor od sidrnega vinča.
pa je bilo posibile, samo malo kdo se poglobi v problem. Tukaj je je treba pobrati denar od turistov in ne pomagati nekomu, se bo že sam znajdu
Svoboda je pa zelo zmuzljiv pojem. midva sva se pač odločila za tak način življenja, ki pa ima zopet svoje omejitve. je pa res, da čas ni najin gospodar.
bolj je najin gospodar veter in morje in najbolj hud gospodar od vseh najina jadrnica.
Ampak še vedno je lepo in še vedno uživava, čeprav s časoma pridejo vsi otoki enaki, ne opažava več kakšne bistvene razlike, vreme, vetrovi ljudje, ja pa saj je razumljivo, niso daleč drug od drugega.
Francoski karibi so izziv, saj tukaj malo kdo govori sprejemljivo angleščino, je pa res da je najina francoščina še veliko slabša.
Uživajte tudi na drugi strani oceana, saj se bo kmalu začela sezona tudi za vas.
Carpe diem!
Iskrne čestitke za tak podvig!
Berem vajin potopis, in seveda ¨guštam¨ zraven, ter razmišljam, kako velika jajca mora nekdo imeti, da se z eno zmahano 10 metrsko jadrnico poda okrog sveta, medtem ko mi (nekateri), polni dreka in navlake (signalnih raket, rešilnih jopičev, orodja, rezervnih delov, vode, STRAHU ,…) zbiramo pogum in ugoden trenutek, da bi prečkali ¨Kvarnerski ocean¨ na malo manjšem čolnu.
Si se preprosto prepustil usodi, ker te je ¨morje poklicalo¨, ali pa so bile to tvoje (vajine) sanje?
Kakorkoli. Hvala ti, ker si nam pokazal pot, in prosim, če še naprej pridno pišeš blog.
Vse lepo vama želim, predvsem pa mirno morje.
Berem vajin potopis, in seveda ¨guštam¨ zraven, ter razmišljam, kako velika jajca mora nekdo imeti, da se z eno zmahano 10 metrsko jadrnico poda okrog sveta, medtem ko mi (nekateri), polni dreka in navlake (signalnih raket, rešilnih jopičev, orodja, rezervnih delov, vode, STRAHU ,…) zbiramo pogum in ugoden trenutek, da bi prečkali ¨Kvarnerski ocean¨ na malo manjšem čolnu.
Si se preprosto prepustil usodi, ker te je ¨morje poklicalo¨, ali pa so bile to tvoje (vajine) sanje?
Kakorkoli. Hvala ti, ker si nam pokazal pot, in prosim, če še naprej pridno pišeš blog.
Vse lepo vama želim, predvsem pa mirno morje.
Kaj naj rečem, jajca tukaj ne igrajo vloge. Mene je morje privlačilo od malih nog, čeprav sem doma iz dolenjskih gričev in sem prvič videl morje v živo na zaključnem izletu v osmem razredu osnovne šole.
Ko sem odslužil Jugo vojsko sem šel delat na splošno plovbo Piran. Z taveliko ladjo sem obkrožil svet in ob tem ugotovil, da se vse ladje kvarijo, nove ali stare. in Tudi sedaj ugotavljava, da mora vskado popravljati in vzdrževati barko, ta naj bo barka za miljon ali za tisoč evrov, vseeno je.
Bolj je stvar v tem ali si priročen, ali znaš prijeti orodje v roko in zadevo pooraviti takoj, če se da, pa naj se jadrnica še tako ziblje, če hočeš naprej popraviš in je ok.
Tisti z barkami za miljon pa vedno iščejo mojstre za popravilo, saj sami ne znajo.
Evo še dogodek iz Surinama. V Surinam se je pripeljala Nizozemska jadrnica Hanse, stara eno leto. Kakšnih 200 milj pred obalo je zgubila jambor. Zakaj je vprašanje, ki ga ne vem, enostavno je odletel v malo močnejšem vetru.
Ko so vse uredili, z zavarovalnico seveda, so se hoteli odpeljati do Trinidada, po nov jambor. Ko sva midva sidrala v izlivu reke, sva opazila to jadrnico, ki se je hitro vračala v Surinam, midva pa sva sidrala na izlivu reke, saj sva čakala oseko, da lahko odpeljevva ven iz reke.
Spraševala sva, zakaj se vračajo, in je kapetan samo pripomnil po radiju da je zunaj preslabo vreme in bo tukaj počakal še nekaj dni.
Midva sva dvignila sidro ob prihodu oseke in se odpeljala ven. Vetra sva imela do 25 vozlov v bok, valovi 2-3 metre, in sva v nekaj dneh prispela na Grenado. Morje je bilo v redu, ne prehudo vetra tudi ne preveč in je bilo ok za naju.
Nekaj dni za nami je za nama prispel tudi najin prijatelj Henk in je povedal da je odpeljal iz Surinama z jadrnico brez jambora, skupaj so odšli. Imeli so zelo slabo vreme, veter preko 30 vozlov in valovi do 5 metrov in sam je rekel da je bilo hudo.
Hočem povedat, da je bil nizozemec s praktično novo jadrnico preplašen ker je izgubil jambor in je zaradi oklevanja padel v še slabše vreme.
Moram pa povedati, da najina jadrnica ni več zmahana ampak je v izvrstni kondiciji in je ne bi zamenjala za novejšo. Na velikih valovih se v nji počutiš varno, do sedaj naju je zalil val samo nekajkrat, in še to samo za kakšno minuto, Mojca se samo otrese kot moker pes in nadaljuje naprej. V kokpitu pa sva redkokdaj mokra od morja pa naj bodo še taki valovi.
Ni hrabrost tista, ki izpelje podvige, prej je temu kriva neumnost
Ko sem odslužil Jugo vojsko sem šel delat na splošno plovbo Piran. Z taveliko ladjo sem obkrožil svet in ob tem ugotovil, da se vse ladje kvarijo, nove ali stare. in Tudi sedaj ugotavljava, da mora vskado popravljati in vzdrževati barko, ta naj bo barka za miljon ali za tisoč evrov, vseeno je.
Bolj je stvar v tem ali si priročen, ali znaš prijeti orodje v roko in zadevo pooraviti takoj, če se da, pa naj se jadrnica še tako ziblje, če hočeš naprej popraviš in je ok.
Tisti z barkami za miljon pa vedno iščejo mojstre za popravilo, saj sami ne znajo.
Evo še dogodek iz Surinama. V Surinam se je pripeljala Nizozemska jadrnica Hanse, stara eno leto. Kakšnih 200 milj pred obalo je zgubila jambor. Zakaj je vprašanje, ki ga ne vem, enostavno je odletel v malo močnejšem vetru.
Ko so vse uredili, z zavarovalnico seveda, so se hoteli odpeljati do Trinidada, po nov jambor. Ko sva midva sidrala v izlivu reke, sva opazila to jadrnico, ki se je hitro vračala v Surinam, midva pa sva sidrala na izlivu reke, saj sva čakala oseko, da lahko odpeljevva ven iz reke.
Spraševala sva, zakaj se vračajo, in je kapetan samo pripomnil po radiju da je zunaj preslabo vreme in bo tukaj počakal še nekaj dni.
Midva sva dvignila sidro ob prihodu oseke in se odpeljala ven. Vetra sva imela do 25 vozlov v bok, valovi 2-3 metre, in sva v nekaj dneh prispela na Grenado. Morje je bilo v redu, ne prehudo vetra tudi ne preveč in je bilo ok za naju.
Nekaj dni za nami je za nama prispel tudi najin prijatelj Henk in je povedal da je odpeljal iz Surinama z jadrnico brez jambora, skupaj so odšli. Imeli so zelo slabo vreme, veter preko 30 vozlov in valovi do 5 metrov in sam je rekel da je bilo hudo.
Hočem povedat, da je bil nizozemec s praktično novo jadrnico preplašen ker je izgubil jambor in je zaradi oklevanja padel v še slabše vreme.
Moram pa povedati, da najina jadrnica ni več zmahana ampak je v izvrstni kondiciji in je ne bi zamenjala za novejšo. Na velikih valovih se v nji počutiš varno, do sedaj naju je zalil val samo nekajkrat, in še to samo za kakšno minuto, Mojca se samo otrese kot moker pes in nadaljuje naprej. V kokpitu pa sva redkokdaj mokra od morja pa naj bodo še taki valovi.
Ni hrabrost tista, ki izpelje podvige, prej je temu kriva neumnost
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 29 gostov