Dan sva želela zaključiti v zalivu Maračol na Unijah, toda zaradi prenatrpanosti sidranje v tem zalivu ni bilo mogoče. Pot sva nadaljevala v smeri Malega Lošinja, kjer sva se odločila, da prvo noč dopusta preživiva v zalivu Artaturi na Lošinju.
Naslednji dan je sledil hitri postanek v Malem Lošinju zaradi goriva, treba pa je bilo nabaviti tudi gorillnik za plinsko bombo, ki sva ga pozabila v Opatiji, saj brez njega ni bilo mogoče kuhati.
Hitremu posvetu je sledila odločitev, da današnji dan končava na simpatičnemu otočku Ilovik. Privez sva dobila točno pred restavracijo "Prijatelj", kjer sva si privoščila kosilo, sledilo pa je kopanje in ogled otoka.
Naslednje jutro sva ob spremljavi ne premočnega juga odrinila proti Silbi. Utrip otoka sva prvič okusila v zalivu Sv. Ante, kjer sva doživela tudi prvo in edino policijsko kontrolo na najinem potovanju. Na srečo je bilo vse v redu, možakarji v modrem, ki so bilo sicer zelo prijazni in korektni, so bili zadovoljni.
V planu sva imela ogled mesteca Silba, toda mandrač je bil zaseden do konca, tako da privez ni bil možen. Na sidro pred mandračem nisva hotela, saj v tem primeru ne bi mogla do obale suha. Jugo se je začel krepiti, zato sem vedel, da je še nabolj pametno, da se odpraviva na bližnji Olib kjer sva se privezala na bojo in uživala v poznopopoldanskem soncu in čisti vodi.
Zbudila sva se v lepem sončnem jutru odločena, da danes doseževa otoka Ist in Molat. Zopet je pihal umirjen jugo, ki je omogočal ne preveč stresno plovbo proti zadanemu cilju. Prvi postanek je bil mestece Ist na istoimenskem otoku, kjer sva dopolnila zaloge hrane in pijače, prijazen uslužbenec pri privezih pa nama je omogočil polnjenje rezervoarja za vodo za res majhen denar.
Pot sva še istega dne nadaljevala proti otoku Molat, kjer sva se zasidrala v zalivu Jazi. Odločila sva se, da tu prespiva. Jugo je začel obračati v jugozahodnik, toda tu nama ni mogel do živega.
Moje bivanje v tem zalivu je popestril tudi pik ose v podplat. Z Mojco sva se odločila, da se bom bolečini po moško postavil po robu kar s pivom, tokrat je končal privezan na nogi namesto v želodcu.
Bolečine pa mi je poleg piva olajšal tudi eden najlepših sončnih zahodov, kar sva jih oba doživela do sedaj.
Ponoči se je severno od naju razbesnela nevihta, ki pa je tu, razen sevanja in bliskanja, nismo občutili. Noč je bila mirna, zjutraj pa je že pihala zmerna burja, ki pa nama ni preprečila nadaljevanje poti proti Dugemu Otoku. Prvi postanek je bil v mestu Božava.
Želela sva iti na kosilo in morda tudi prespati, vendar sva bila neprijaznemu uslužbencu lokalnega koncesionarja odveč, premajhna riba. Rekel je, da rabi prostor za goste, na vprašanje, kaj sva pa midva, pa sva bila deležna ciničnega nasmeška. Rekel je, da nama lahko, skupaj s še enim slovenskim čolnom, ponudi bočni privez v kotu luke. Po ogledu priveza sem opazil, da je tam "krasni" podvodni prag. Lepo sem se mu zahvalil in se odločil za nadaljevanje poti proti Brbinju.
Božava:
V Brbinju sva se kopala in prespala. Na kosilo sva odšla v Lučino, trajektno luko Dugega otoka.
Prihodnji dan je sledilo tankanje v Zaglavu in obisk Salija.
Popoldne sva se odločila, da je čas, da jo mahneva na Iž. Med Dugim otokom in Ižom je zapihal močan maestral, zato je bila vožnja proti Ižu na petih metrih in pol podobna rodeu. Popoldne in noč sva preživela v zalivu Vodenjak. Zvečer je maestral obrnil v burjo, le-ta pa je v zaliv prinesla slovaško jadrnico, ki je z nespretnim manevriranjem med nas gledalce vnesla malo nemira. Ponoči naju je tok oseke na sidru obrnil in nevarno približal nasprotni skalnati obali. Dežural sem, gledal na globinomer ter z žarometom svetil na obalo. Na srečo sva ostala na varni razdalji.
Naslednji dan sva obiskala še mestece Iž Veli, popoldne pa sva odšla proti Pašmanu, kjer sem bil dogovorjen s sodelavcem.
Sledila je vožnja skozi prehod Mali Ždrelac, kjer je zelo močan tok in nevarnost nasprotnega prometa, ki ima prednost.
"Mujo daj gas"
Na zadarski strani naju je pričakal močan maestral z močjo vsaj 5 bf. in valovi blizu enega metra, ki naju je spremljal vse do mesta Pašman. Luka v Pašmanu je ob maestralu precej valovita, zato je potrebna previdnost.
Privez je zastonj, nihče te ne priganja.
Prihodnji dan sva pot na jug nadaljevala mimo mesteca Sv. Filip i Jakov, kjer sem na hitro obudil spomine na poletje 1979, ko smo s starši tu preživljali dopust. Dan sva končala v zalivčku blizu Jezer na Murterju.
Murter
Naslednje jutro sva dočakala z burjo, ki pa ni bistveno pokvarila vožnje proti Šibeniku, ki sva ga nameravala doseči ta dan.
vhod v kanal Sv. Ante
prizor iz omenjenega kanala
In pa riva v Šibeniku, ki sva si ga nameravala ogledati in tam tudi prenočiti. Tu sva doživela največje valove na potovanju in sicer od res močnega maestrala, ki je naredil več kot meter visoke valove. Prihajali so mi bočno glede na privez na rivi, zato sem vedel, da je vrag odnesel šalo, saj bi me lahko ob jačanju vetra tudi prevrnilo. Bežal sem, kot še nikoli pred maestralom in sicer v zaliv desno od izhoda iz kanala gledano iz Šibenika, kjer maestral ni delal valov. Kasneje sva izvedela, da je hitrost vetra presegala 20 vozlov, kar je za ta veter precej.
Tu je še dokaj mirno
Ko sva se proti večeru vrnila na privez je bil še prostor, potem pa tole.
Naslednji dan so naju čakali slapovi Krke. Prav, pa pojdimo.
Pajer 1 in MarjanT, sta vedela, da imamo skupne znance ?
Sledilo je vkrcanje na turistično ladjo in vožnja do slapov.
Nekaj utrinkov s slapov.
Nazaj grede so delavci z gojišča školjk takole pozdravljali Mojco.
Čakala naju je še pot na Kornate. Otok Ravni žakan. Restavracija je zelo draga, hrana pa okusna. Poskušala sva najti jedi po normalni ceni, na koncu nama nekako uspe. Po kosilu se zasidrava v zalivu in si privoščiva plavanje.
Otok Mana, kjer so v 60 -ih letih snemali piratski film Viharno morje. Kulise so še ohranjene.
Prespala sva v zalivčku Modri bok na Kornatu, po zajtrku pa sva se odpravila v Telaščico na Dugem otoku.
V zalivu Mir v Telaščici sva se privezala na bojo. Uživala sva v lepi naravi, kopala pa sva se tudi v bližnjem slanem jezeru, ki ima zelo toplo vodo.
Ker je bilo napovedano poslabšanje vremena sva se odločila, da prihodnji dan potovanje zaključiva. Sledila je vožnja proti severu.
Razbitina na severni strani Dugega otoka.
Na koncu pa še tankanje v Malem Lošinju in pa utrinek z regate, ki se je takrat odvijala tam. Sledila je le še vožnja do Opatije, kjer sva potovanje uspešno zaključila.
