Jadranje v nevihti, 29.7.2013

[Tadejko]

Pristop št. 1

Zrolava genovo. Med tem, ko rolava, do naju že pridejo prvi močni sunki vetra. Cca 30+kt. Težko rolam jadro. Stečem na premec in tam vlečem roll, Bojana mi asistira v kokpitu. Uščipne me v križu . Ni hudo vseeno pa le s težavo zrolam jadro. Upam, da se ni oglasil Murfy.
...
Med tem zrolam še glavno jadro.
Motor teče na 2500 obratih. Ne morem da ga ne bi pustil prižganega. Vem, da ni najbolj pametno ampak tank je poln in upam, da se vsedlina ne dvigne.

Pristop št. 2
http://www.morsko-prase.hr/savjeti_21.htm

Treći na primjer: ako smo ipak poslušali naš savjet i ostali na moru, oni na jedrilicama moraju podići jedro... Savjetujemo vam podići dio glavnog jedra, prvi ili drugi krat, i tako pripremljeni dočekati prve nalete vjetra.

Četvrto upozorenje kako ne bi učinili grešku: ne palite motor!


Vprašanje: v kakšnih okoliščinah bi sledili varianti 1 in v kakšnih varianti 2?

[Marchi]

Kaj si želel vprašat?
"Ne palite motor" zato, ker vam ne bo v pomoč in zato, ker ni dobro za motor vsi tisti nagibi v divjem morju.
Motor sem prižgal, ko sem rolal jadra, da mi je avtopilot držal smer proti vetru, ker sem bolj ali manj one man band. Glavnega jadra sem imel cca 2 m2, kar je očitno premalo, da požene barko do neke uporabne hitrosti. Ker pa je jadro staro, mi je veter potrgal rob še na teh dveh m2, zato priporočam viharna jadra, ki jih opisujem na koncu prispevka.
In še to, postopek namestitve viharnega jadra mora biti zdrilan, da zadevo namestimo v minuti dveh, kar v mojem primeru ni praksa, bi pa morala biti.
Ko je prišlo neurje, motorja sploh nisem več slišal in šele kasneje sem videl, da še teče in potem ga nisem več ugasnil.
Sicer pa ja, motorja nima smisla prižigat.

[Tadejko]

Kaj si želel vprašat?
"Ne palite motor" zato, ker vam ne bo v pomoč in zato, ker ni dobro za motor vsi tisti nagibi v divjem morju.
Motor sem prižgal, ko sem rolal jadra, da mi je avtopilot držal smer proti vetru, ker sem bolj ali manj one man band. Glavnega jadra sem imel cca 2 m2, kar je očitno premalo, da požene barko do neke uporabne hitrosti. Ker pa je jadro staro, mi je veter potrgal rob še na teh dveh m2, zato priporočam viharna jadra, ki jih opisujem na koncu prispevka.
In še to, postopek namestitve viharnega jadra mora biti zdrilan, da zadevo namestimo v minuti dveh, kar v mojem primeru ni praksa, bi pa morala biti.
Ko je prišlo neurje, motorja sploh nisem več slišal in šele kasneje sem videl, da še teče in potem ga nisem več ugasnil.
Sicer pa ja, motorja nima smisla prižigat.

Ok, bom malo obširneje napisal, kaj me bega.

Postopek, s katerim si nevihto prestal ti, je v glavnem enak, kot mi ga je priporočalo dosti skiperjev, s katerimi sem se pogovarjal. Pospravi jadra, pritrdi vse, kar je treba pritrditi, vžgi motor in krmari tako, da te ne bo valjalo in neslo proti obali.

Na tistem drugem linku pa avtor pravi, da kar jadra gor (resda skrajšana, ampak druga krajšava samo če res močno piha, omenja tudi viharni flok) pa brez motorja v veter.

Sam še nisem bil v taki ekstremni situaciji, tako da zaenkrat samo teoretiziram oz se poskušam učiti iz izkušenj drugih. Kot začetnika me pa nemalokrat zmede, ker ima skoraj vsak avtor svoj pogled, nekateri so si včasih celo nasprotni.

Če povzamem, kako sedaj razumem situacijo oz. kaj so moji zaključki:
Kot vedno, je odločitev odvisna od okoliščin, posadke in opreme. Če jadrnica ni res dobro opremljena in posadka izurjena, potem viharnega floka na barki ne bo, niti ga ne bi pravočasno zamenjali.

Praviš, da motorja nisi ugašal, ker si čisto pozabil nanj. V opisu dogodka omenjaš, da si imel motor na 2500 obratih, kar so kar solidni delovni obrati. Misliš, da bi brez motorja še vedno imel dovolj kontrole nad barko?

V tvojem primeru je bilo vetra očitno že toliko, da si že s tistih par m2 vozil s 7 vozli. V takih okoliščinah dodatnega jadrovja najbrž res nima smisla razpenjati. V kakšnih okoliščinah pa bi morda vseeno dodal nekaj jader?

No, med pisanjem sem očitno prišel do vprašanja, ki me muči: kdaj motor da in kdaj motor ne? Slišal sem že obe varianti - "ni dobro za motor" in "brez motorja ne boš imel krmila in te bo nosil veter po svoje". Kako se odločate med tema dvema? Kdaj torej v taki situaciji na motor in par m2 jader, kdaj pa kar jadra gor in gremo (če malo pokarikiram)?

Ne mi zameriti, da težim, ampak poskušam si nabrati čimveč mnenj, da bo odločitev lažja. Saj veste, delajmo tako, da ne bomo nikoli v taki situaciji, pripravljajmo pa se kot da bo že jutri nevihta...

[donato]

Zelo primerno vprašanje. Tudi sam sem v podobnih dilemah. Enkrat sem šel proti vetru v močnem jugu od Rave navzdol, do 2 m vala. Ni šlo ravno za pravo nevihto. Pospravili smo jadra ( oz. jih sploh nismo razvili ) in zmerno na motor v rahlem cik caku.
Kaj je sedaj primerno ? Ob prevzemu barke vedno rečejo. "Nemojte jadra i motor istovremeno, možete ostati bez motora".
V praksi vidim, da to ne drži popolnoma in tudi sam sem že uporabljal oboje
oz. pomagal z motorjem in obratno, motorju pomagal z malo jadra ali floka za stabilizacijo barke.

Tisto opozorilo ob najemu mi pravzaprav ni čisto jasno ? Kdaj in v kakšnih pogojih je realna nevarnost za težave z gorivom ?

Zelo dobrodošle razlage bolj izkušenih.


Lp

[Marchi]

Gre predvsem za to, da v takih razmerah lahko motor ugasne. Kaj pa potem? Potem pa res nimaš kontrole nad barko. Imam roll glavno jadro, tako da bi v takem primeru odvil še malo glavnega jadra, skupaj, cc 6-8 m2, ravno zato, da se bi jadrnica gibala in bi jo lahko kontorliral s krmilom. Vse kar je manj jader, govorim za 11m, je enako kot da jih ne bi imel.
Zakaj ne jadra in motor hkrati pa verjetno zato, ker te pod jadri lahko na trenutke precej položi in to za motor, olje, hlajenje in dovod goriva ni dobro. Zato je velika verjetnost da bo motor ugasnil.

Pri nevihtah je tako, da te razmeče v tistih pol ure, potem pa lahko sestavljaš opremo in motor nazaj na "mirnem" morju, tako da taka praksa motor+jadra ni usodna. V neurju, ki recimo traja več ur ali celo dni, pa je to povsem druga situacija in potem sta vihrano jadro in flok obvezen del opreme. Pa še viharno sidro.

Tisto opozorilo ob najemu mi pravzaprav ni čisto jasno ? Kdaj in v
kakšnih pogojih je realna nevarnost za težave z gorivom ?

Ko se barka giblje v vse smeri in če je tank goriva bolj prazen kot poln, se lahko dvigne usedlina, ki zamaši dovod goriva.

[Marjan Tomki]

Nobena od teh izbir ni odvisna od samo enega dejavnika - in odločitev je torej kompleksna.

Je obala privetrna ali zavetrna, kaj pravijo plima in tokovi, kakšni so jadrnica in jadrovje ter v kakšnem stanju, kakšna sta motor in pogon in v kakšnem stanju, koliko zna in zmore posadka...

Tako bi pri vsakem nasvetu, ki ga kdo da, bilo hudo dobro, ko bi bil zraven še razlog za priporočeni ukrep, pa tega največkrat ne vidim.

Proti zagonu motorja bi lahko bilo naslednje:

1. tip motorja, ki je slabo mariniziran (ni važno če 'fabriško') in ima zato bodisi nagnjen, bodisi pri premetavanju slabo mazanje, hlajenje, napajanje z gorivom...
2. gneča ali drugačna situacija, zaradi katere domnevaš možnost, da se ti kaj zaplete v eliso ali namota okoli nje
3. človek ali ljudje v morju kje, kjer jih lahko elisa zadene
   ...

Ad 1
Marchi se je po tisti plovbi že spraševal o tem, ali je njegov motor ranljiv na pomankljivo mazanje pri nagibu ali ne. Jaz sem potem kar nekaj brskal po dostopnih podatkih o tem, pa doslej še nisem našel nič 'pametnega'. Sem pa zdaj prišel na idejo, koga lahko vprašam - in ko dobim odgovore, objavim.

Če je z motorjem na jadrnici kaj narobe, da ne bi mogel delovati v takih okoliščinah, bi bilo potrebno tisti problem rešiti, ne pa se odpovedati možnosti, da motor uporabiš, če je potreben. In potreben je - že zato, ker če moraš recimo zaradi obrata vetra izpluti s sidrišča, potrebuješ tok za električni vitel in lahko da tudi pogon za razbremenitev verige, saj vitel v 'kažinu' lahko ne bi mogel potegniti do konca napete verige (pa še kaj se najde).

To seveda pomeni tudi, da je dobro vzdrževan motor in pogon - ki steče, ko je treba in ga takrat ne zapaca svinjarija iz tankov - tudi dejavnik varnosti, ne le 'lepote' in tega, da se to pač spodobi.

Ad 2
Ta možnost obstaja in je treba z njo računati. Vrvi boj - tudi kaka odtrgana, kaka odrezana sidrna vrv ali privezna vrv - bi se znala znajti na naši poti kje v prenapolnjenem sidrišču, ki bi ga kdo rad zapustil. In če je to v mraku ali slabi vidljivosti, ni vidna, in v takem primeru je morda bolje ne uporabiti motorni pogon (čeprav zaradi elektrike za vinč motor poženeš) vsaj, dokler se ne izmotaš iz gneče.

Ampak isti problem imajo 'motornjaki' in oni brez primarnega pogona ne morejo - in večkrat tudi mi ne. In podobno, kot za vinč, utegnemo rabiti elektriko za avtopilota - in če bo z aku kaj narobe, lahko da mora zaradi alternatorja spet teči motor tudi, če ga sicer za pogon nujno ne rabimo, oziroma takrat, ko sicer plovemo na jadra.

Ad 3
Če je kdo padel v morje ali je na kaki sosednji barki kaj zapletlo v eliso in tam kdo v vodi poskuša kaj 'odčarati' in je to blizu, je naša elisa lahko problem.

Ampak spet velja, kar sem zgoraj napisal za 'motornjake' - lahko rabiš motorni pogon in ga torej moraš uporabiti tako, da se niti ne zamotaš, niti koga ne sesekljaš.

Plusi za motorni pogon
Večina sedanjih jadralcev je precej bolj vajena manevrirati na motor, kot na jadra. In eksperimentirati v nečem, v čemer nisi doma, ko je 'kažin', je problem. Torej je pri vplutju in izplutju večina veliko 'bolj doma' na motor.

Odgovor na ta problem po mojem je po eni plati, da je treba manevriranje tudi na jadra temeljito uvaditi. Začneš z zapustitvijo boje, nato pa na jadra uvadiš vse, kar ni protizakonito - tj. vse razen manevriranja v luki in marini, če nisi Mirko Bogić, ki ima dovoljenje za vplutje in izplutje samo na jadra.


Kdaj - oziroma zakaj - ne na jadra

Ljudska modrost in izkušnje pravijo, da na jadra ne:

1. pri barkah, ki niso prilagojene, da z njimi ravna maloštevilna posadka.
2. pri barkah, kjer jader ni mogoče skrajšati ali je karkoli narobe z mehanizmom ali mehanizmi, ki omogočajo jadranje v močnih vetrovih (poškodovane pripone, škote ali škotine, dvižnice...)
3. kadar posadka ne zna skrajšati jader ali jadrati s skrajšanimi (ali viharnimi...) jadri

Ad 1
Zgodba, kako je bilo z 8 metrsko gajeto s tradicionalnim jadrovjem, torej z latinskim jadrom, v zelo močnem vetru.

Latina je dovolj težka, da jo pri dvigu jader praviloma dviga več kot ena oseba - in v primeru, da se v 'kažinu' dvižnica pretrga in latina pade, se tistemu, ki se znajde pod njo, ne piše nič dobrega. Če oziroma kadar se to jadro ne da krajšati (to moram ob naslednji priliki videti), potem sile na razvitem jadru v močnem vetru tudi za posadko treh, kolikor so mi rekli, da je praviloma treba, niso več obvladljive.

Od tod morda ta 'modrost starih Dalmatincev': vsa jadra dol pred viharjem. Čeprav se tega niso držali ne vsi ne vedno.

Ad 2
Nekatera plovila - zlasti mala športna - nimajo možnosti krajšave jader. Zelo izurjene posadke lahko z njimi plovejo po presenetljivo težkem vremenu, čim pa posadka ni zares dovolj izurjena, pa je možnost, da veter plovilo položi, prevrne (lahko tudi čez premec) ali razcufa jadro na trakce, tako da potem veter nenadzorovano odnese nemočno lupino, kamor hoče.

Taka in s tako posadko še ne sodijo v težko vreme. Izurjena in izkušena posadka poišče zavetje in/ali spusti jadra za prvi sunek (gust front), ki je često najmočnejši, ter kratek čas po tem (tako je Marchi v Bohinjski pravljici ); potem, ko veter nekoliko pojenja (kar pri jadranskih nevihtah običajno ni dolgo, pa pri bohinskih tudi ne), pa spet ima pogon in lahko pride na varno ali se oddalji od nevarnega.

Če jadra, ki jih ni mogoče skrajšati pri prvem udaru niso bila na varnem (ali obvladana), pa so lahko od njih ostali več ali manj le trakci in če ni rezervnih, pogona na veter več ni.

Z vesli brez trdnih palcev ali vilic in izurjenosti v takem v praksi ne gre. Recimo Hobie Cat, Flying Junior in podobno preživijo prevračanja brez težav, ampak preživeti morajo tudi jadra, da so na varnem.

Ad 3
Če posadka ni izurjena (ali če se edini član posadke, ki zna, poškoduje) ravnati s skrajšanimi ali viharnimi jadri, zna biti dobro jadra spustiti (ali sneti) vsaj za prvi udar. Poleg že zgoraj naštetega so sile pri le malo večjih površinah jader pri močnejših vetrovih zelo hitro tako velike, da si neizurjeni tega ne morejo predstavljati, in se pri tem tudi zlahka poškodujejo.

To pa ne pomeni le bolečine, potrebe po prvi pomoči... in tako dalje, to lahko pomeni, da z jadrnico potem sploh ne bo mogel nihče upravljati. In tudi ta dejavnik je po mojem treba definitivno tudi imeti v mislih.


Kdaj - in zakaj - da na jadra

Jadra so pri večini jadrnic primarni pogon - in ko je veter močan, je tudi razpoložljiva moč za pogon v jadrih veliko večja, kot razpoložljiva moč motorja, še posebej zato, ker je večina jadrnic opremljena s motorji razmeroma majhnih moči.

To veliko moč pa je treba obvladovati, in to ni enostavno. Kolikor vem, razpoložljiva energija vetra narašča s kvadratom hitrosti, kar pomeni, da pri deset krat večji hitrosti vetra za isto moč potrebuješ stotinko površine jadra.

In zavedati se je treba, da je vse nadvodje(*) jadrnice površina, na katero deluje ta moč. Zlahka se tako zgodi, da razmeroma šibek motor nima moči, da bi pognal barko naravnost proti vetru.

Nekoliko drugačna smer plovbe in/ali razmeroma majhna površina jadra ali jader, ki so ustrezno trdna, pa lahko poskrbe, da je jadrnica spet obvladljiva.

Nič še nisem omenjal energije valov - ampak se za zdaj tule v to ne zapletem, saj sem imel z vetrom precej več praktičnih izkušenj, kot z zelo vzvalovanim morjem, in bi bilo tu manj lastnih izkušenj.

Nekdo je omenil 'ne jadra in motor hkrati'. Verjetno tudi tu kdaj velja, in verjetno so tudi za takšno odločitev kdaj bili dobri razlogi. Ampak kaže, da cela kategorija motornih jadrnic, ki jim pravijo motorsailer, veliko in sistematično uporablja oboje hkrati. V enem od kazal baze znanja (mislim da v 'zmedenem'Zanimive povezave, ki bi sicer spadale v kazala) je povezava na gradivo o tem - art of motorsailing ali nekaj podobnega - in iz tega se je po mojem mogoče mnogo naučiti.

Kot sem začel, tudi končam, Na odločitev - če naj bo dobra - vpliva veliko dejavnikov, in seznam ukrepov, ki je velja v vsakem možnem primeru, enostavno ne obstaja. Treba se je naučiti presojati vsak položaj in potem sprejeti zanj primerno odločitev.

(*)Nadvodje
Trup nad vodno črto, nadgradnja (če so, kabina, zaklon proti prišcu - 'sprayhood' ali bolj zaprti 'doghouse', tenda) ter jambor in vrvje (pripone, gondoljer, škote in škotine, vang) z zvitim jadrovjem vred. Sprednje rol jadro ima zvito naprimer čisto drugačno vetru izpostavljeno površino od prazne sprednje pripone, ko ostane, če sprednje jadro snameš in spraviš v podpalubje...

Ko je veter zelo močan, znajo biti hitrosti, dosegljive z vetrom 'na gole jambore' oziroma 'under bare poles' vsaj za večino presenetljive. In koliko in kako se takrat obnaša, je odvisno od oblike in skupne površine nadvodja - ampak o tem bi se lahko spet na dolgo zadebatirali.


Edit: zadnjič tipkal slepo desetprstno in včasih z desno roko izven pravega položaja, tako da je na primer 'ratalo' "nuskun" namesto "mislim" in še masikaj podobnega. Popravki tega in povezava ali dve tja, kamor sem omenjal.

[Grega295]

Tisto opozorilo ob najemu mi pravzaprav ni čisto jasno ? Kdaj in v
kakšnih pogojih je realna nevarnost za težave z gorivom ?

Ko se barka giblje v vse smeri in če je tank goriva bolj prazen kot poln, se lahko dvigne usedlina, ki zamaši dovod goriva.

Pravočasno je treba očistiti tank vseh usedlin in poskrbeti, da redno plujemo s čim bolj polnim rezervoarjem.
Sam tanka še nisem odprl in ga preventivno spucal, čeprav bo po 17 letih, kolikor je stara barka, sigurno notri na dnu gošča od razpadle nafte.

[Bojan 1962]

Jadra v takem morju so super , a je 1m premalo za samo jadranje, to je dovolj samo kot pomoč motorju če nimaš pravega fiharnega jadra. Pri vetru nad 40 kn je potrebno zategniti obe vrvi, s tem se jadro umiri.Za barko 10 m in 7ton teže sem uporabljal 4m jadro na baby staju in je bilo dovolj za jadranje brez motorja v vetru nad 40 kn, drugače sem dodal še 3 krajšavo na glavnem jadru. Pri vetru nad 60 kn pa je tudi 4 m preveč , pa to tudi ni za vsak dan, ker barka in duša preveč trpi. Je pa zanimivo vprašanje, če se izplača imeti na barki toliko dodatne krame samo za vsak slučaj če bi nas kdaj ujelo. Varianta 1m glavnega jadra in motor, seveda s čistim rezervoarjem in nagibi 10do 15 stopinj 1 krat na 5 let je zelo v redu ,če pa vas ujame večkrat na leto potem slabo poslušate vremenske napovedi in v tem primeru priporočam viharna jadra.
Moči na motorju pri motoriranju proti vetru in valovom je hitro dovolj, problem je premajhen propeler in prevelik korak, tako da hitro pride do kavitacije.
lp B

[EL CAPITANO]

Moje mnenje je , da tu ni univerzalnega nasveta. Ponavadi pa na odptrem jadra pri obali pa motor zaradi lažjega manevriranja.

Pomembno pa je , da sta barka in kapitan pripravljena in ukrepata situaciji primerno.
Pri današni tehnologiji me slabo vreme le redko preseneti. Ponavadi je to zaradi moje malomarnosti ali pa podcenevanja situacije.

In potem velikokrat sam sebi rečem " a mi je blo tega treba"
In od bolše polovice " no a vidiš sej sem ti reka ti pa kar rineš"

[Marchi]

Proti zagonu motorja bi lahko bilo naslednje:

1. tip motorja, ki je slabo mariniziran (ni važno če 'fabriško') in ima zato bodisi nagnjen, bodisi pri premetavanju slabo mazanje, hlajenje, napajanje z gorivom...
   ...

Ad 1
Marchi se je po tisti plovbi že spraševal o tem, ali je njegov motor ranljiv na pomankljivo mazanje pri nagibu ali ne. .......

Če je z motorjem na jadrnici kaj narobe, da ne bi mogel delovati v takih okoliščinah, bi bilo potrebno tisti problem rešiti, ne pa se odpovedati možnosti, da motor uporabiš, če je potreben. .......

Marjan, že stari ata mi je govoril o nedovoljenih nagibih motorja, pa sem vseeno pogledal in v navodilih za motor Volvo Penta MD 2030 piše:

- največji priporočljiv vzdolžni nagib 20°
- največji bočni nagib 30°

Seveda ne piše kako je s časovno komponento a zdrava pamet bi rekla, če se giblje sem in tja ni tako hudo, kot če je eno uro nagnjen 40°. In to drugo bi veljalo, če pluješ z motorjem pod jadri.
Ta teorije ne drži vse dokler ti ne ugasne motor, potem pa pridejo na vrsto še druge teorije oz. metode, npr. "reši se kdor se more" ali "maši ručicama"...

Mimogrede, tudi na domači motorni kosilnici piše, do kakšnega nagiba jo je varno uporabljati, pa je tam ne drgneš eno uro v eno smer

[Marchi]

Povezani temi. Nekaj neurij in veliko milj kasneje.
Jadranje v nevihti - Taktika! Kaj je možno in kaj ne?
viewtopic.php?f=8&t=22064&hilit=taktika

[1stofficer]

Eno vprasanje za bolj izkusene.

Zanimivo branje o izkusnjah v ekstremnih razmerah. Ne zelis si jih ravno, a se lahko hitro znajdes v sranju nehote. Zato je dobro bit malo pripravljen, pa kakorkoli ze.

Ob predpostavki, da res zelo piha in je valovito, kaj je bolje glavno jadro ali genoa? Pa recimo da si sam in nimas ravno moznosti prevec skakat po palubi. S krajsavami seveda.

[Marchi]

Eno vprasanje za bolj izkusene.

Zanimivo branje o izkusnjah v ekstremnih razmerah. Ne zelis si jih ravno, a se lahko hitro znajdes v sranju nehote. Zato je dobro bit malo pripravljen, pa kakorkoli ze.

Ob predpostavki, da res zelo piha in je valovito, kaj je bolje glavno jadro ali genoa? Pa recimo da si sam in nimas ravno moznosti prevec skakat po palubi. S krajsavami seveda.

Odvisno od kota jadranja. V vetru nad 45vz upaj, da imaš dovolj prostora od 90 na več. Pri vetru 50+ pa nastaviš krmo in genoa. Na odprtem seveda. Če si v zavetrju npr. Burja + zahodna Istra potem se lahko igraš tudi z malo več jadri.

[samodaje]

Načeloma če imaš samo prednje jadro, bo barka težila od vetra in obratno, če imaš samo glavno bo barka hotela v veter. Poleg tega lahko glavno popuščaš v refulih, če imaš škoto pri roki, kar je s prednjim težje. Je pa na sprednjem lažje regulirati površino, če nima roll glavnega, tako da bo verjetno odvisno od barke do barke.

[1stofficer]

Načeloma če imaš samo prednje jadro, bo barka težila od vetra in obratno, če imaš samo glavno bo barka hotela v veter. Poleg tega lahko glavno popuščaš v refulih, če imaš škoto pri roki, kar je s prednjim težje. Je pa na sprednjem lažje regulirati površino, če nima roll glavnega, tako da bo verjetno odvisno od barke do barke.

S prvim se lahko poljubno nastima povrsina kar je res fajn in priročno. Glavno pa ima samo 2 krajsavi in je precej jeba ko res potegne prek 30. Pač popuščaš ko je treba tako kot praviš. Sem pa ga že dal čist dol ker barke preprosto nisem obvladal. Zunaj je ostala samo še kak četrtina sprednjega in prižgan motor.

Skratka rabm še mal kilometrine, vsekakor pa vsaka ideja iz izkušenj pride prav Je pa nadvse zabavno se 'igrat'