Megla

Vreme na morju, njegove nevarnosti in lepote

Moderatorji: moderator, moderator2, Marchi

Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5586
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Po Nov 09, 2015 17:23

Tex napisal/-a:...
Priobalno plutje v gosti megli samo z kompasom, je taka muka, kot počasi žile rezat ! govorim pa ti iz prakse, zato bi bil vesel kakšne "strokovne teoretične razlage" !

lp.T


Tex, teoretična razlaga tebi je najbrž izguba časa. Saj si popolnoma sposoben razumeti, samo najbrž bi prebral samo prve tri besede in morda še zadnji stavek.

Kar zadeva prakso, je pa to, kaj je komu muka, odvisno od človeka do človeka.

Zame - praktično - ni bilo muka pluti po gosti jutranji megli med Hvarom in Bračem, čeprav sem najprej razmišljal, ali se ne bi bilo dobro še za kako uro kam zasidrati, potem pa sem bil ves čas, dokler se vidljivost ni izboljšala kar najbolj zbran, da ne spregledam kakega plovila, ki bi se mu bilo treba hitro izogibati.

Ampak zame tudi ni bilo muka potopiti se (brez neoprena ipd.) pobrati ključe v začetku marca kaka 2 m globoko izpod plavajočega pomola iz vode, za katero so potem rekli, da je imela malo pod 4°C. Seveda ti veš, kako se to občuti iz lastne izkušnje, jaz pa tole prepisujem iz wikipedie :roll: .
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5586
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Po Nov 09, 2015 19:29

Vadba jadranja v megli ob dobro znani obali
Nedelja, 30. 8. 2015
    Kako smo sicer jadrali tisto soboto in kasneje v nedeljo, ko se je megla razkadila, je na zgornji povezavi.

    Ampak ko sem ob svitu prišel do jezera, je na obali Bohinskega jezera pod Skalco bila čisto dobra vidljivost, nad jezerom pa tako gosta megla, da sem pri boji 50 m od našega pomola razločil le silhuete rac, ki so plavale mimo.

    Megla je bila neenakomerna, kot bi bila v zavesah, čisto podobno, kot ob zori konec prvega tedna avgusta med Hvarom, Bračem in Šolto. Tudi okoliščine so se mi zdele podobne: močno segreto morje/jezero in čez noč ohlajeno ozračje naokrog. Iz tople vode močno izparevanje, ki pa kondenzira v meglo, ko čez potegne hladen zrak. Enako je v obeh primerih pihal veter obale/otoka nad morje/jezero.

    Tukaj bi se dalo reči bolje 'naštudirati'. Stopil sem po jadra - in iz nahrbtnika vzel tudi ročni kompas.
    Ta je v mojem nahrbtniku stalno, tudi ko grem v službo, pa ne zaradi Wikipedie :roll: ampak zato, ker sem že odhajal ne vnaprej načrtovano iz službe v gore, tam pa že naletel tudi na to, da se je vidljivost v 10 minutah zmanjšala z nekaj deset km na nekaj deset metrov tako, da sem od sedla nad studencem pod Begunjskim vrhom po Triglavskih podih do planinskega doma na Kredarici šel po azimutu - in dolga vrsta naključnih planincev za menoj. In ne bi mogel reči, zakaj sem tedaj izvlekel kompas iz nahrbtnika in odmeril azimut proti domu na Kredarici, preden je z vso okolico izginila v megli. Čisto po občutku pač.

    Pripravil sem eno od na plavajočem pomolu privezanih jadrnic za plovbo, potem pa najprej odveslal naokrog ob obali s kanujem pogledat, kakšna je kje vidljivost, od kod kje piha in tako naprej. Na karti na povezavi sta kot svetli pegi vidni dve večji plitvini, ena na južni strani - zraven kipa zlatoroga - kakih 50 m od obale, druga pa severno, blizu gostišča 'pri Kramarju' ali nekaj takega - in blizu pristajališča padalcev.

    Veter je večinoma pihal z obale na jezero, izraziteje pa po dolini ob Savi Bohinjki navzgor. Tam, kjer je pihal z obale, je postal zrak zamegljen šele nad vodo, tisti ob vodi navzgor pa je bil že zameglen, še preden je prišel nad jezero. Veter je bil dva-tri vozle, ob južni obali torej južnik, blizu mosta vzhodnik, ob obali zaliva do rta pri Kramarjevem gostišču pa je severovzhodnik - torej se na smer vetra ne bi mogel zanašati pri orientaciji.

    Pri čolnarni poleg gostišča pri Kramarju sem obrnil nazaj - po kompasu naravnost na jug. Druga obala jezera - zaliv Pod Skalco, bolvan s plezališčem in hotel Bellevue nad njim niso bili vidni, še slutiti se jih ni dalo. Na sredini zaliva vetra sem se ustavil - tam vetra skoraj ni bilo čutiti in kar ga je bilo, je pihljalo zdaj z ene, zdaj z druge strani. Potem sem odveslal dalje na jug v zaliv, privezal kanu in - ura je odbila sedem zjutraj - izplul z jadrnico.

    Kanu ima 10 cm ugreza, jadrnica mini-12 kakih 60 cm. V tem času (in letos jeseni nasploh) je bila gladina jezera nizka, tako da je plitvina pred rtom pri kipu Zlatoroga segala dlje, kot običajno. Od tam, kjer je bilo treba pluti, da nisi nasedel (recimo 50 m od rta) si slutil obalo, niti slučajno pa nisi prepoznal niti čolnarne zraven, kaj šele kip na rtu, kljub temu, da je se je prvih deset-dvajset metrov od obale megla šele dvigala z vodne gladine.

    Plul sem ob obali okrog zaliva proti vzhodu do tam, kjer sem lahko videl most, potem proti severni obali in ob njej proti severzozahodu. Tu je voda tik obale globlja in je bilo mogoče pluti tudi le 10 m od obale, tako da sem točno vedel, kje sem, in se tudi zlahka izognil manjši plitvini (tam, kjer vstopijo na jezero in nazaj z njega tekmovalci pri Triatlonu jeklenih).

    Pri rtu pri Kramarju pa je pri tako nizki vodi plitvina segala več ko 100 m od obale in tam nisi več videl nič na obali, kar bi omogočilo ugotavljati, kje si. Pomagalo bi meriti hitrost, smer in čas plovbe - kar je bil osnovni način določanja položaja, preden so Britanci naredili dovolj natančne kronometre, da je bilo recimo mogoče določiti zemljepisno dolžino iz odčitka na uri in opazovanja sonca.

    V vsem času sem jadral dovolj počasi, da bi nasedel brez škode, če bi se kje uštel. Ko sem jadral naprej proti severu, se je vidljivost izboljšala - v 'Fužnarskem' zalivu je veter prihajal suh in precej močan, tako da je bila vidljivost 100 in več m ob obali - megla se je dvignila šele malo dlje nad jezerom.

    Obrnil sem nazaj proti jugu - recimo 200 m oziroma tako daleč od obale pri Kramarju, da sem jo le slutil, da zagotovo ne bi nasedel. Na to razdaljo nikakor nisem mogel prepoznati, kdaj sem že mimo rta, in za nekaj časa je v megli izginilo vse na vseh straneh naokrog, pa še veter - za katerega sem povedal, da je pihal z obale nad jezero, je skoraj v celoti pojenjal.

    Za primer, da bi se na pot že odpravil kdo od ribičev z električnim motorjem, sem vsako minuto, dve malo zaploskal. Smer sem držal po kompasu - in po šumu prometa, ki se je začel oglašati - na SSE (jug-jugovzhod). Čez nekaj časa je veter začel precej ustaljeno pihati proti meni - kar je pomenilo, da se spet bližam obali - in dalo se je spet videti obrise - nekaj, za kar si vedel, da je obala, ne pa, ali je to počitniški dom na Skali, drevesa pod Skalco, plezališče ali kaj tretjega. Videl si le, da nekaj je.

    Ko sem videl tisto bojo, kjer sem prej videl obrise rac, se je pa že prepoznalo tudi plavajoči pomol 50 m naprej - torej, ob obali je bila vidljivost še vedno razmeroma dobra.

    Pristal sem na plavajočem pomolu, pospravil jadra toliko, da sem jadrnico lahko varno zapusti in se sprehodil do turističnega urada pogledat še, kaj za popoldne pravi 'aladin' :lol: :lol: :lol: in v tedaj že odprto trgovino zraven po nekaj sadja, soka in podobno.
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
Tex
Admiral
Prispevkov: 8294
Pridružen: Sr Mar 28, 2007 00:28
Kraj: od Vardara do Triglava

OdgovorNapisal/-a Tex » Po Nov 09, 2015 21:25

MT, vrhunska razlaga, ni kaj !

Gosta megla, pomeni, da tudi premca barke ne vidiš, torej, ko v takem gledaš, da ne trčiš v drugo plovilo, se že zdavnaj zaletiš, preden jo opaziš ;)

Če v tem uživaš, pa tudi prav..
SlikaSlika
“There’s no point having a boat if you don’t use it!”
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5586
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Nov 10, 2015 10:28

V zgornjem prispevku ni dosti razlage, ampak predvsem opažanja.

Pa naj bo tu še malo razlage.
    Tako gosto meglo, da se ni videlo pet metrov daleč, sem davno razmeroma pogosto videl predvsem v hladnem delu leta, praviloma ponoči, v Ljubljani, nekajkrat tudi tako, da je kdo stopil iz avtomobila, da je našel začetek križišča, kjer bi bilo treba zaviti. Vendar je bila tedaj dejavnik tako osvetlitev s cestno razsvetljavo kot z žarometi vozil, kar je poskrbelo, da je v osvetljeno 'megleno steno' videlo precej manj, kot bi se sicer podnevi. Tudi zato tisto tedaj ni primerljivo z razmerami v magari podobno gosti megli tokrat podnevi.

    V zadnjih 20+ letih, kar tudi ni več v uporabi take množice individualnih kurišč, ki bi nudila kondenzacijska jedra za meglo, doslej podobno goste nisem nikoli več opazil. Kolikor vem, tudi nekoč 'slavna' londonska megla ni več, kar je bila.

    Tam, kjer plovemo, praviloma tudi ni take množice kurišč in s tem ni toliko kondenzacijskih jeder za meglo. Zato je bi lahko zdaj enaka količina kondenzirane vlage (enake meteorološke okoliščine) bila iz manj, a večjih kapljic, in morda zato v sicer podobnih meteoroloških okoliščinah zdaj vidljivost boljša.

    Kje drugje se o stvareh - tudi, kar zadeva varno vožnjo, plovbo, letenje... ter vidljivost - skušajo odločati na osnovi podatkov.

    Da vedo, kaj sploh meriti, je recimo EPA objavila 'A review of Instrument-Masurable Visbility-Related Variables". V uvodu pravi, da je cilj "The prevention of any future, and remedying od any existing, impairment of visibility in mandatory Class I Federal areas which impairment results from man made air polution." In da bi vedeli, kaj vpliva in kaj torej sploh meriti, med drugim tudi to poročilo, iz katerega sem črpal, ker je bilo eno od prvih najdenih tako s teorijo kot meritvami vidljivosti.

    Povezav tokrat ne bom navajal, ko nekateri gnjavite, da znate sami poguglati. In če se kdo želi deklarirati za cepca, naj temu spet reče 'kopiranje iz wikipedie'.


    Opišem, kar sem zaznal - to je da se v takem da pluti, če moraš (te ujame...) in ne delaš neumnosti (recimo ne zapaničariš; k temu pa pomaga kaka izkušnja prej, kot je bila moja zgoraj opisana).
Kar zadeva to, ali vidiš premec barke ali ne
    Jaz nisem napisal 'gosta megla' na splošno, ampak točno na kakšno razdaljo se je kaj kako videlo.

    Ali vidiš premec ali ne, je pa odvisno od velikosti (in konfiguracije plovila). Na naši mini-12 je do premca 2 m, na FJ prav tako, na jadrnicah s kabino, kjer sem doslej jadral, pa tudi ne več ko 10 m. Pri vseh teh takih bi se (se je doslej) v takih okoliščinah dalo pluti.

    Na tvoji, če je na njej od krmarskega mesta do premca 50 m ali več, pa je seveda drugače. Pri tebi se potem pri enaki megli ne vidi več dobro do premca.

    V tem primeru pač ostani na privezu ali - če te megla ujame med plovbo brez GPS-a in radarja - poišči prvo mesto, kjer ti bo sidro prijelo in počakaj, da se razkadi, ali pa pokliči sea-help, da ti bodisi poštimajo GPS in radar, bodisi te pospremijo na varno.


Nedvomno so pa v tvojih prispevki opisi iz tvojih lastnih izkušenj definitivno bogatejši, natančnejši in koristnejši od mojih :roll: .
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
evovii
Admiral
Prispevkov: 2136
Pridružen: Sr Nov 14, 2007 14:30

OdgovorNapisal/-a evovii » To Nov 10, 2015 13:15

Evo tkole zgleda januarja v megli brez radarja :D En na premec pa učke in ušesa na peclje.

Slika
Veter v laseh, travarca v zobeh ;)
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 5407
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » To Nov 10, 2015 13:16

evovii napisal/-a:Evo tkole zgleda januarja v megli brez radarja :D En na premec pa učke in ušesa na peclje.

Slika

Pa 1,5 vozla :) ,
pa 3 krofe tudi vidim, obvezna oprema za meglo :lol:
Uporabniški avatar
al
Admiral
Prispevkov: 4213
Pridružen: Če Avg 06, 2009 13:26
Kraj: Lj

OdgovorNapisal/-a al » To Nov 10, 2015 13:21

No meni se zdi (ali pa ne poznam), da je ful megle na Slo obali...
A ja tako vsako jesen/zimo?
Zdajle gledam kamero Izola... :shock:
...not all who wander are lost...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5586
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Nov 10, 2015 15:17

Kadar imaš še toplo morje in hladen zrak nad tem brez ali z le malo vetra, zelo zelo pogosto.

Takole je videti regata januarja - ko/če ni kake posebne megle.
Slika
Vidiš obrise žerjavov v koprskem pristanišču, hribe na drugi strani zaliva pa samo slutiš.

Pa še posnetek iz januarja 2014 (klik na slikico)
Slika
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
hrošč
Admiral
Prispevkov: 936
Pridružen: Sr Sep 08, 2010 17:32
Kraj: Ljubljana - Vrsar

OdgovorNapisal/-a hrošč » To Nov 10, 2015 16:37

No, tokrat je na Obali pomladanska situacija - "hladno" morje in topel zrak. Sicer je zanimiva situacija, ker običajno spomladi, ko ima voda že 17 stopinj, megle več ni. Ampak je verjetno povezano tudi z močjo sonca. Ne vem, ugibam, so opažanja. Se pa to seveda dogaja, ko ni nekih prevladujočih vetrov - burje ali juga.
Se pa na satelitski sliki lepo vidi bazen te megle, delno nad Padsko nižino in severnim jadranom http://nl.sat24.com/nl/alps?type=visual Jo dejansko od tam prinese..

So pa po mojih opažanjih in spominu razlike od leta do leta..včasih se tudi za kak teden ali 10 dni nabije megla nad morje, včasih jo ni celo zimo. Napovedati natančno jo je pa zelo težko.
Uporabniški avatar
al
Admiral
Prispevkov: 4213
Pridružen: Če Avg 06, 2009 13:26
Kraj: Lj

OdgovorNapisal/-a al » To Nov 10, 2015 16:57

Točno to @hrošč. Iz padske jo potegne...
Moramo še tam sredi zaliva en zid (ograjo) postavit :D

No zdaj je res škoda, da ti lep dan na Obali "ukrade"....
...not all who wander are lost...
polanc
Admiral
Prispevkov: 7151
Pridružen: Če Dec 04, 2008 21:00
Kraj: sevnica

OdgovorNapisal/-a polanc » To Nov 10, 2015 19:21

Sej ko v Rigoncah postavijo,grejo v Piranski zaliv in ni hudič da nebi megli preprečili migrirat k nam.
Uporabniški avatar
alesjo
Admiral
Prispevkov: 3514
Pridružen: Ne Nov 04, 2012 12:16
Kraj: kras

OdgovorNapisal/-a alesjo » To Nov 10, 2015 20:13

:) Kadar imaš še toplo morje in hladen zrak nad tem brez ali z le malo vetra, zelo zelo pogosto. To kar je Marjan napisal drži in taka je situacija večkrat pred zimo.Trenutno je bilo ves teden nad morjem sončno zdaj pa je že drugi dan morje nad tržaškim zavito v meglo, samo 60 m nad morjem pa je lepo jasno, seveda tudi na krasu, proti sončnem zahodu pa se lahko megla dvigne tudi više, če je popolno brezvetrje. :D če pa gre kdo lovit lignje je ponavadi v megli zelo uspešno, ampak ko pade mrak previdno, ker je vidljivost enaka NIČ, sem včeraj probal :lol: pa ne prvič :)
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5586
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Sr Nov 11, 2015 10:55

hrošč napisal/-a:No, tokrat je na Obali pomladanska situacija - "hladno" morje in topel zrak. Sicer je zanimiva situacija, ker običajno spomladi, ko ima voda že 17 stopinj, megle več ni. Ampak je verjetno povezano tudi z močjo sonca. Ne vem, ugibam, so opažanja. Se pa to seveda dogaja, ko ni nekih prevladujočih vetrov - burje ali juga.
...

V splošnem do kondenzacije (kar so tudi megla in oblaki) pride pri naglih padcih temperature (in zato me je jutranja megla poleti nad toplim morjem presenečala, tisto ob inverziji sem pa že poznal - tudi Ljubljanska megla je bila največkrat taka).

Kar si opisal, pa me je spomnilo na meglico, ki se je skoraj vedno zadrževala nad izlivom Savice v Bohinjsko jezero. Jezero ima zadnja leta poleti 20-24°C, Savica pa okrog 8°C. Nad toplim delom jezera se zrak navlaži, ko pa pride nad Savico in njen izliv, pa tam ohladi in vlaga se zgosti v meglico.
Slika

Dokler ima morje podobno nizko temperaturo (10-12°C), s kopnega prinešen in ogret zrak z vlago nad sabo ohladi toliko, da se vlaga zgosti v meglo. Ko pa se enkrat dovolj ogreje (17°C), se zrak nad njim ne ohladi več dovolj za zgostitev vlage iz zraka.

Megleno 'morje' nad hladnim morjem
Pri vremenu, ki si ga opisal, je dan že razmeroma dolg in sonce visoko, tako da se čez dan kopno ogreje dovolj, da precej vlage (jutranja rosa itn.) izpari. Če/ko ta topel zrak z dovolj (absolutne) vlage veterc prinese nad hladno morje, se ohladi in s tem izgubi sposobnost nositi toliko uparjene vode, tako da se ta zgosti v meglico oziroma meglo.

Ker je odboj sonca (albedo) tudi za toploto (IR sevanje) od oblakov veliko večji kot od zemlje ali morja, se morje pod megleno plastjo ogreva počasneje kot bi se odkrito, tako da se megla zadržuje.

Megleno morje ob 'toplotni inverziji'
V bistvu po več dejavnikih enak pojav je tako imenovano 'megleno morje', ki včasih v 'jezeru hladnega zraka' pokriva vso gorenjsko ravnino in stranske doline, nekaj deset m nad tem pa je lahko sončen in jasen dan.
Slika
Toplotni obrat oziroma toplotna inverzija pa temu rečejo zato, ker nekako pričakujemo, da bo na večjih nadmorskih višinah temperatura nižja, takrat pa je to obrnjeno in je v zameglenih dolinah hladno, višje pa sicer ponoči hladno, čez dan pa veliko topleje kot v dolinah.
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Sr Nov 11, 2015 17:45, skupaj popravljeno 1 krat.
Correct me if I am wrong, please.
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 5407
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » Sr Nov 11, 2015 13:13

Kateri so tisti ključni podatki iz katerih lahko razberemo, da obstaja velika verjetnost megle?
Ne vem, raziskujmo skupaj, pa upam, da bo na koncu nastal nek seznam parametrov in pogojev, ki nam bo v pomoč, da bomo v naprej lahko prepoznali možnost pojava megle.

Npr. nekaj pogojev za meglo na morju:
- visoka vlažnost zraka, blizu 100%
- temperatura rosišča enaka, kot temperatura zraka (če je to sploh smiselni stavek, kar sem zapisal)
- brezvetrje oz. minimalen vetrič
- tople zračne mase nad hladno morje (kolikšna temperaturna razlika?, kakšen temperaturni trend?)
...

Recimo zjutraj je bilo v Medulinu 8° in tudi rosišče je bilo pri 8°, 100% vlažnost.
Pogledam zdajle, temperatura zraka 11°, rosišče na 11° in še vedno megla.
Piran 12°, rosišče 12°, megla.

Kdaj se bo megla "razkadila"?

Recimo da takrat, ko bo vlažnost zraka padla (segrevanje).

Če pa je sloj megle dovolj debel, pa temperaturna inverzija (ujet hladen zrak) poskrbi, da megla vztraja dlje časa. Sonce nima dovolj časa (kratki dnevi), da bi topel zrak prebil cel meglen oklep. Takrat pomaga samo močnejši veter.

Jah, meglo je težko natančno napovedat. Vsaj takrat, ko se pojavi samo za nekaj ur. Pogoji so lahko vzpostavljeni, potem pa je odvisno še od vetriča, vetra. Enkrat sem v sončnem dopoldnevu med Silbo in Istom naletel na zid megle, ki se je v pol ure razkadila. Ampak občutek ni bil ok.
Daljše obdobje megle pa se da lažje razbrati in napovedati.

Se pravi, obstajata dve varianti, možnost megle za katero ne vemo a bo in koliko časa bo in
megla, ki bo zagotovo in bo trajala do prvega močnega vetra :wink: :lol:
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 5586
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Sr Nov 11, 2015 19:00

Tu se preplete nekaj tipov izražanja vlažnosti zraka.


Absolutna vlažnost - v gramih v kubičnem metru zraka (g/m3)
    Pomembna je za razumevanje vremenskih pojavov in pri kakršnem koli računanju okrog tega, sama po sebi pa - brez kakšne debate z veliko mahanja z rokami in nekaj risanja grafikonov in kake formule - ne omogoča kakšne dobre predstave o zadevi.
Maksimalna absolutna vlažnost pri neki temperaturi in tlaku - tudi g/m3
    Pri višji temperaturi je kubični meter zraka praviloma sposoben vsebovati večjo maso vode. Tu si lahko kdo predstavlja vsak kubični m (ali km) kot kamion in maksimalno absolutno vlažnost kot nosilnost takega 'kamiona'. Pri višji temperaturi ima 'kamion' večjo nosilnost kot pri nižji. Če ni poln in je kaj tekoče vode v bližini, se 'kamion' nalaga (voda se suši). Če je 'naložen' in temperatura - ter z njo 'nosilnost kamiona' pade tako, da je nižja od 'naložene vlage', se ta višek vlage 'skipa' (megla, oblaki, padavine...).
Razmerje med tema dvema je relativna vlažnost (v %).
    Pri isti absolutni vlažnosti bo pri nižji temperaturi relativna vlažnost praviloma višja, pri višji temperaturi pa nižja. Lahko se meri in često je med podatki, ampak brez veliko mahanja z rokami okrog obeh absolutnih vlažnostih in kakega grafikona - torej do takrat, ko vsaj večina reče "AHA, a to je to" - težje interpretira.
Kako se to uporabi (interpretira)
    Tu bi se dalo lepo našteti nekaj vremenskih pojavov in za vsakega opisati, kaj se tedaj dogaja z vlažnostjo zraka (pod vsemi zgornjimi tremi imeni): na primer zgodba o jutranji rosi, pa sušenje luž po kratki plohi s segretega asfalta in v soncu po dežju, pa tista megla poleti nad izlivom Savice, pa deževje ob stiku toplega in hladnega zraka (fronti) - in tako naprej.

    Če se gre čez nekaj takšnih primerov - in ob vsakem rečeš "Aha", ko ti je jasno - se tudi vse skupaj sestavi v nekaj, kar je še vedno jasno, čeprav ni več enostavno.

    Take primere bi tudi napisal in razložil - če ne bi potem spet 'klapa' naložila, da prepisujem iz wikpedie, pa z zdaj to še spustim.

Edit: Tu je še ena dobra razlaga - le da v angleščini - relativna vlažnost opredeljena malo drugače (s parnim tlakom in parnim tlakom pri nasičenosti), pa zgodba o tem, kaj je rosišče in kaj vse to pri vremenu pomeni. Drugače, meteo101 bi bilo po naše najbrž uvod v meteorologijo.
Correct me if I am wrong, please.

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gosta