Jadranje v nevihti - Taktika! Kaj je možno in kaj ne?

Vreme na morju, njegove nevarnosti in lepote

Moderatorji: moderator, moderator2, Marchi

Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 5411
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

Jadranje v nevihti - Taktika! Kaj je možno in kaj ne?

OdgovorNapisal/-a Marchi » So Avg 12, 2017 20:33

V tem tednu sem jadral od Zadra do Devina. Teden dni časa sem si vzel, z namenom čimveč jadrat. Večinoma sem jadral, nekaj motoriral, nekaj jadral in hkrati motoriral. Pot je bila prekrasna. Cele ne bom opisoval. Rad pa bi opisal izkušnjo predzadnjega dne, ko sem po obisku v Solarisu (Lanterna), odjadral do Umaga.

Moram priznati, da sem kar malo iskal "težave" že prejšnji dan, ko sem ob napovedi neviht, sidral pred Perojem. Vsakodnevni načrt je bil, jadrati do mraka in potem poiskati kolikortoliko primerno sidrišče. Moj najljubši del dneva je med 17 in 21 uro, ko se plovila vračajo na priveze in nazadnje ni nikogar več na spregled, samo še najvztrajneši. Tako je bilo dan prej, ko je jadrnica drsela po Fažanskem kanalu ob rahlem jugo zahodniku. Tako brezskrbno je jadrala, da sem sedel na premec in se posvetil sprednji pozicijski luči, ki me zadnje čase nekaj zeza. Tja proti Barbarigi sva jo mahala. Napovedane so bile nevihte za severni Jadran. Na tem področju ni praktično nobenega zavertnega (NW) zaliva, pred Brioni pa je sidranje prepovedano. Razen v sili. No, to je bil moj plan B. Če kaj zagusti, jo pičim čez kanal, v zavetje Brionov. Veter je pešal in tako sem ob mraku zavil proti zalivu Peroj. Dno je precej plitko, tako da sem sidral na 4m. Sidro sem vrgel proti zahodu ga vkopal in spustil 50m verige ter dodal sidrni amortizer. Pa da vidimo. Če že pride nevihta, maltretiram samo sebe in nikogar ne bom imel na vesti. Res sem želel preizkusiti opremo v težkih razmerah. Sidru sicer 100% zaupam. No, nekaj se je bliskalo in grmelo a noč je bila mirna, skoraj brez vetra. Nevihta je ubrala druga pota. No ja, vsaj naspal sem se dobro.

Zjutraj sem odjadral do Solarisa pri Červarju.
Bil je lep poletni dan. Niti ne soparen.
Slika
Iznad Vižinade, foto Mara Lubiana

Sicer je bila napoved za ta dan "možnost neviht", tako da sem na hitro obiskal sestro, se z njenimi odpeljal čez zaliv na kopanje in jih okrog 16h dostavil nazaj v kamp.

E, tukaj se začne zgodba nevihte in analiza dogajanja "nevihtnega dne".
Ko sem bil spet sam na barki, sem se resno lotil planiranja. Pogledam radar, nevihtna črta je med Benetkami in Riminijem (kot za stavo Real time lightning ni deloval, sem pa uporabil aplikacijo WetterOnline Vreme & Radar, ki se je v zadnjem času izkazala za precej uporabno.)
Ok, kakšno urco bo še trajalo, da nevihta pride do sem, tako da lahko mirno naredim taktični načrt. Več variant je.
    1. Lahko grem v marino Červar ali marino Novigrad
    2. Si poiščem primerno sidrišče
    3. Nadaljujem pot do Umaga
    Ad 1. Marino Červar črtam, ker niti ne želim v marino in običjano so marine tik pred nevihto polne in morebitni improvizirani privezi problematčni. Običajno so ob marinah še kakšni pomoli z ribiškimi barkami, kamor se je v sili možno bočno privezat a v Červarju tega ni oz. je en zaliv severneje a je globina za jadrnico tam vprašljiva.

    Ad 2. Bolj ko gledam karto, manj vidim primernih sidrišč, da bi bili vsaj malo zaščiteni pred valovi. Červarski zaliv je odprt direktno na zahod, prav tako Mirenski zaliv. Ko useka močan veter, ki ga prinaša nevihta, naredi ogromne valove, ki se ob obali, ko se dno dvigne, še povečjo. In na sidru v 2-3m valu, ni šale, niti za ljudi niti za opremo.

    Ad 3. Bolj ko gruntam, kje bo manj nevarno, bolj se mi zdi logično da odplujem na odprto. In to tudi storim. Najprej proti Novigradu. V mislih imam, "če bo hudo se pa zatečem v Novigrad". V naslednjem trenutku to misel opustim, saj je v močnem vetru kakršnokoli čaranje okrog kopnega ali nekih privezov in plovil polnih zalivov, brezglavo početje.


"Nič, čimbolj na odprto", si rečem, pospravim jadro in z motorjem barko usmerim stran od obale. Sem miljo in pol od obale Novigrada. Na zahodu se temni. Pripravim se na neurje. Oblečem se in pospravim po barki, zrolam senčno streho in privežem čoln. Čez pol ure, ne eno uro, se nad mene privali tale prikazen. Shelf cloud!

Slika
Vrsar, foto: Iva Jedna Mala

Jah nič, Marchi, bomo po pravilih tole neurje pojadrali. Motor ugasnit in jadro gor. Odrolam 1/3 glavnega jadra ali pribl. 3. krajšavo ali še malo manj, vsekakor pa več kot v mojih predhodnjih bližnjih srečanjih z nevihto. Čvrsto pritrdim vse pritege in škote. Še posebej vrvi, ki preprečujeta, da bi se glavno jadro samodejno odvilo. Ko useka, useka 38, pa 45 vozlov, toliko sem največ videl na vetromeru. Dežja še ni, strel tudi ne. Voda prši po zraku. Morje vre a še ni težko.

Slika
foto in video: Stormchaser, Video 1 in Video 2, ki še najbolje ponazorita jadranje v 35-40kt z B36.

Barko usmerim proti Umagu smer 345°. Veter piha iz smeri 290°. Torej cca 40-50° navideznega vetra v jadro. Ajde gremo ihaaa. No, kaj je zdaj, ihaaa!? Ne gre, veter barko polaga preko normalnega, krmilo ne prime, barka drsi bočno proti Novigradu. Poizkusim z večjim kotom, a rezultat ni nič boljši, tudi izza krmila ne morem nič nastavljati jadra, pa še kopno imam na desni strani. Ja, porkaduš. Odvrti se mi scenarij, kako bom pred obalo odvrgel sidro in se prepustil usodi. Nemočen sem, obala se bliža hitreje, kot bi si želel. Valovi so iz minute v minuto konktretnejši, tako da je jadranje v veter in val še oteženo. Barka ne gre nikamor, samo bočno. Šit no, pa ja ne bom v cajtngih naslednji dan.
Plan B, motor! Vem, da ni priporočljivo a nekaj moram ukrenit. Prižgem motor in čakam na trenutek, ko skočim v kokpit in na hitro zrolam jadro. To je zelo kočljiv moment, saj se z malo smole lahko glavno jadro do konca odvije in raje ne pomislim, kaj bi 40 vozlov naredilo iz 28m2 rjuhe in bi, bognedaj, Marchi plaval do obale ali kaj podobnega. Vse skupaj opravim v 10-15 sekundah in hitro nazaj za krmilo in gas na 2500. Premec usmerim pravokotno na val, stran od obale. Težka bo! 1 vozel hitrosti, vsak malo večji val še to hitrost izniči. Spremenim smer cca 30° na val, nazaj v smeri Poreča. Pred Červarjem so zahrbtne čeri in si ne želim bližnjega srečanja. Barka pridobi na hitrosti, nad 4 vozle, tako da je stvar pod nadzorom. Oddahnem si in se umirim. Zmanjšam obrate na 2000, da prizanesem mojemu Volvotu (29KM). Tako jaham valove malo levo, malo desno, stran od obale in čakam, da najhuše mine. In res, prvi navali najhujšega vetra minejo v cca 10 minutah. Potem piha "samo" še 35 vozlov. Val pa še vedno jača, vendar je plovba kolikor toliko obvladljiva, tako da jo ucvrem proti Umagu. Še vedno ostaja strah, da motor ugasne, ker barka lepo ziba v vse smeri, tako da skušam pridobit še nekaj varne razdalje od kopnega, če bi bilo potrebno raztegniti jadra. V tem primeru bi skušal odjadrati v smeri Poreča, ker je bil kot ugodnejši. Vsekakor bi mi uspelo :?

Slika
Tako po dveh urah rodea in tuširanja primotoriram v Umag. Pred vplutjem zapiha lahka burja, ki pegla zahodne valove. V velikem in relativno varnem zalivu v Umagu vržem sidro in si natočim glaž Malvazije. Posije celo večerno sonce, kot bi se mi malo posmehovalo. Pokliče kolega, ki ga je tramontana ujela pred Verudo in je 3 ure krožil med Porerjem in Verudo in kasneje srečno vplul. Pravi da si ne predstavlja, da bi v tem navalu vetra obesil kakšno rjuho. S kolegom prav tako pijeta šilce rujnega. Slišim se z Evovijem, ki je v Umagu v marini in pravi, da so bile barke kar dobro položene in da je oprema letela po zraku.

Še ena nevihta je za mano. To ni šala in s spoštovanjem do narave, da mi je prizanesla, podoživljam minuli dve uri. Hvala za novo izkušnjo!

Tole sem mi zdi pomembno zapisati iz te izkušnje:

    1. Izkazalo se je, da je ob nevihti na odprtem morju varneje, kot na slabem privezu. Ta dan je v Istri in Kvarnerju morje izpljunilo na kopno 10 bark. Med tem, ko sem se guncal v valovih, sem imel v mislih dogajanje ob obali in takoj mi je bilo lažje.

    2. Dlje od obale si, varneje je. Minimalna varna razdalja je cca 2 navtični milji. V tem primeru imaš 10-20 minut časa da sčaraš rešitev.

    3. Jadranje (cruser) je možno z močno skrajšanimi jadri in koti večjimi od 90°.

    4. Neizkušena posadka je dodatna težava. Solo je tudi dodatna težava.

    5. Radarska slika kaže jakost padavin in/ali strele. Tako imenovani shelf cloud pride vsaj pol ure prej.

    6. Nevihta ima recimo, šest faz:
      - značilni oblak ali temno nebo nad obzorjem,
      - shelf cloud s prvimi, najmočnejšimi navali vetra (cca 5-10min, smiselno motorirati v veter oz. pod majhnim kotom, morje vre, še ni velikih valov)
      - močan veter s stopnjevanjem valov (če nismo prej, lahko tu začnemo razmišljati o jadranju)
      - dež,
      - strele ali obratno
      - umirjanje (po 30-60min), valovanje ostane še kar nekaj časa, svetlikajoče se obzorje.


Sem pa srečal še dve jadrnici. Obe na motor, nihče ni jadral.

Nasledji dan sva z evoviijem ob kavici po morjeplovsko modrovala in polancu sporočila, da je vse ok z njegovo ljubico.

Potem sem odjadral s prekrasnim jugozahodnikom (do 18 vozlov) do Devina. Nastaviš jadra na full in opazuješ, kako valovi barko poženejo do vrtoglavih 8 vozlov :lol: Tako bi se pa dalo dneve in dneve. Baje je tako na ocenaih ob pasatih. :D
Nazadnje spremenil Marchi, dne Po Avg 21, 2017 11:53, skupaj popravljeno 12 krat.
polanc
Admiral
Prispevkov: 7159
Pridružen: Če Dec 04, 2008 21:00
Kraj: sevnica

OdgovorNapisal/-a polanc » So Avg 12, 2017 21:32

No ,zdej smo pa utihnil...pa se čudvamo in zase pametujemo,kaj bi mi..Marči skidam ti kapo,da se nis usral...velik bi se jih..morda tud jaz.Mi je pa mal čudno,da ni barka hotla it pri bočnem vetru nič naprej.Je blo tok toka,da je po vodi sicer šla, sam glede na gps pozicijo ne?Nisi omenil če si bil prvezan.To bi blo prav, da bi bil,pa magar z enim štrikom čez pas.Pa skor bi upal stavit da si imel v keslu vsaj polovično ali večjo zalogo goriva..
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 5411
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » So Avg 12, 2017 22:10

polanc, ne pretiravat, z nekaj kilometrine ti nevihta sleduje, slej ko prej. In še vsak jo je preživel, če je vsaj malo bolje poznal svojo barko in upošteval nekaj osnovnih pravil. To, da če te ujame na morju in ne smeš rinit h kopnemu in v luko čivkajo že ptički. Torej, ostaneš zunaj in ... jadrnica se prevrnila ne bo. Če ne boš počel neumnosti bo tudi oprema ostala nepoškodavana.

Imel sem varnostni pas, pa trakove po barki in pripravljeno gurtno, a se nisem pripel. Nisem prišel do tega :? , pa tudi nisem imel kaj iskati na premcu. Za kolesom se pa počutim precej varno. Edino ko sem skočil v kokpit sem pomislil, da bi bilo pametno imeti kakšnega angela varuha.

Glede hitrosti pod jadri pa nisem imel kaj čarat. Verjetno sem malo preveč zategnil jadro ampak ni bilo nikogar, ki bi natrimal, da bi mogoče našel tak kot, ki bi me peljal mimo kopnega in dovolj v veter, če bi sploh bilo mogoče. Nad tem delom sem razočaran, bo treba še poizkusit in pogruntat barko. Samo tam, ko ti piha okrog uhljev in polaga barko v ekstreme ni lahko. Parkrat ko me je položil in bi moral odtegnit škoto sem samo čakal, da se bo barka sama pobrala. Nije žvaka za seljaka, ampak enkrat mi bo uspelo. Mogoče ravno s tabo na krovu ali pa alesjotom. En bolj usekan, ko ta drug :lol: :lol:
Uporabniški avatar
kekeck
Kontraadmiral
Prispevkov: 217
Pridružen: Po Jan 26, 2009 18:39

OdgovorNapisal/-a kekeck » So Avg 12, 2017 22:56

Glede na to da pišeš da te je nenormalno polagal mislim da si imel preveč jader. Sicer še nisem jadral v 40+, ampak pri burji 30-35 je šlo direkt v bok in ca. 1,5m rol glavnega 5-6 vozlov (B40). Ker so bili valovi direkt v bok barke niso preveč ustavljali.
Šolska priporočila za bežanje pred nevihto je polkrma - krma.
... potovanj ne štejem po prejadranih miljah ampak po krajih ki jih obiščem in ljudeh ki jih srečam ...
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 5411
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » So Avg 12, 2017 23:16

Preveč sem šel v veter. V bok bi me pripeljalo do kopnega, razen če bi šel nazaj proti Poreču. To je bil plan žblj.

Za naslednjič, v primeru, da sem preblizu obale, kamor pritiska veter, plujem z motorjem stran od obale na varno razdaljo in ko mine naval vetra, probam odjadrat naprej.
Če pa je razdalja od kopnega večja in smer od vetra čista kopnega, pa se pojadra že takoj od začetka.
Samo res solo je težko v takem. Avtopilota nisem uporabil, ker nima šans da zvozi vse valove in rukarje, ko premec odnese s smeri ipd.
mte
Poddesetnik
Prispevkov: 3
Pridružen: Po Okt 08, 2012 13:44

OdgovorNapisal/-a mte » Ne Avg 13, 2017 09:06

Super opis situacije, hvala ti za tole. Še več takih postov!
Me pa zanima - šolski primer v teoriji bi lahko bil tudi položaj heave to (pod pogojem seveda da si dovolj oddaljen od obale), ampak vemo da se praksa včasih ne sklada s teorijo oz. je v literaturi kup primerov ki so problematični. Kakšno je tvoje razmišljanje glede tega? Je glavni problem v tvojem primeru majhna oddaljenost od obale? Nevarnost neželenega razvijanja jader? Nevarnost cefranja?
Hvala!
Lp matej
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 5411
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » Ne Avg 13, 2017 10:11

mte napisal/-a:Super opis situacije, hvala ti za tole. Še več takih postov!
Me pa zanima - šolski primer v teoriji bi lahko bil tudi položaj heave to (pod pogojem seveda da si dovolj oddaljen od obale), ampak vemo da se praksa včasih ne sklada s teorijo oz. je v literaturi kup primerov ki so problematični. Kakšno je tvoje razmišljanje glede tega? Je glavni problem v tvojem primeru majhna oddaljenost od obale? Nevarnost neželenega razvijanja jader? Nevarnost cefranja?
Hvala!
Lp matej


Vse kar opisuješ in sprašuješ je res.
Heave to sem testiral v dobrih 20 vozlih in je super zadeva. Samo, da greš mirno kuhat kosilo, mora biti obala res daleč.
V premočnem vetru pa je cefranje jader resen problem. Star material, opletanje in se hitro kaj zgodi. In ko je jadro scefrano, ga še pospravit ne moreš. Večji kot jadranja je, manjša je verjetnost, da bo kaj opletalo.

V povezavi z jakostnjo vetra in bližino obale, strelami, dežjem, ki te biča po obrazu, valovi, ki te zalivajo ter pomanjkanjem posadke pa je tu še psiha, strah ali pa trezno razmišljanje, če hočeš, saj ti prvi navali vetra dajo resno lekcijo in se potem nehote "ukočiš" in samo še rešuješ kožo, maksimalno konzervativno. Paziš na opremo in ne eksperimentiraš.
Kljub temu, da je veter potem pihal recimo 30-35, se komoditeti motorja nisem več odrekel. Če bi imel še enega člana, seveda ravnoprav usekanega (beri izkušenega), bi verjetno jadrala.

Se pa tudi sam ne bi podal v take razmere, če ne bi bil dovolj izkušen. Pač preizkušam svoje meje in znanje in se učim.
Neizkušenim odsvetujem take eksperimente. Začetek je na začetku, v lahkem vetru in tako naprej. Največ se naučiš o jadranju in opremi med 15 in 25 vozli. To so dovolj varne razmere za nabiranje izkušenj in tam se nabira glavna kilometrina.
Nazadnje spremenil Marchi, dne Po Avg 14, 2017 00:17, skupaj popravljeno 3 krat.
mVolk
Kapitan fregate
Prispevkov: 124
Pridružen: Pe Jul 31, 2009 00:37
Kraj: Ljubljana - Bunarina

OdgovorNapisal/-a mVolk » Ne Avg 13, 2017 10:29

Marchi,
neviht bo zgleda še obilo, lahko še vadiš ;)
Tudi pri svoji barki sem opazil, da samo z enim jadrom ne gre nikamor oziroma jo samo bočno odnaša. Če razvijem obe, pa so rezultati čisto drugačni. Nisem prav dobro razumel, ali imaš obe jadri roll. To je sicer fino za odvijanje res zelo majhne površine jadra (<1m2), oblike pa nima jadro nobene in kot v veter zelo slab, lahko pa jadraš bočno (~90) na veter, kar je hkrati v redu zaradi valov. Če nimaš rolla, rabiš viharna jadra.

Če povzamem
- obe jadri,
- dovolj majhna površina, ne sme te polagati,
- prečno na valove oz. glede na obliko in velikost vala poskusiš rahlo v val ali z valom.

Vse to velja za še obvladljive vetrove na Jadranu.
Kaj narediš v nevihti 9 boforov pa sem samo bral.
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 5411
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » Ne Avg 13, 2017 10:42

Imam obe roll. Za začetek nisem upal odrolat genove, ker jo je zelo triki zarolat nazaj v 9bf. Dveh problemov (jader) si nisem upal naložit. Obala je bila blizu ali pa sem vsaj imel tak nelagoden občutek glede tega.
Sredi Kvarnerja ali pa daleč od obale bi bilo vse lažje, saj bi lahko izbral katerokoli, najugodnejšo smer jadranja, tako pa sem prepozno štartal in je nevihta prišla prehitro, očitno preblizu obale.
polanc
Admiral
Prispevkov: 7159
Pridružen: Če Dec 04, 2008 21:00
Kraj: sevnica

OdgovorNapisal/-a polanc » Ne Avg 13, 2017 11:33

Dober s to odpelu prjatu..v tok vetra tud ne rabmo super fajn obliko jadra,saj vse vleče,še na jambor pluješ..Ja prpel bi se pa jaz verjetn za ograjo,čeprav če pošten povem se mi takrat k smo šli proti Gružici tud nismo.To štejem za našo glavno napako..je bočno zabil barko v sosednji val,da sem se za ograjo in vinč zagrabu sicer bi me katapultiralo v do 4 m vala in mzlo noč..in bi verjetn bil kmal v časopisih..žal v rubriki osmrtnice.
Uporabniški avatar
Nikola T.
Admiral
Prispevkov: 3692
Pridružen: Ne Nov 29, 2009 21:12
Kraj: Lj.-Trzin-Izola-Devin

OdgovorNapisal/-a Nikola T. » Ne Avg 13, 2017 13:34

V burji 35+ sem pred leti, ko sem spoznaval barko od Zadra plul domov. Rol glavno odprto samo malo čez konec tanguna in prav tako le meter in pol genove. Morje mirno ob obali, hitrost z vetrom v bok 90° je bila 6,5kn. Barka je ubogala fenomenalno. Ob razburkanem bi bila hitrost najbrž dosti manjša.
Marchi ma jajca!
polanc
Admiral
Prispevkov: 7159
Pridružen: Če Dec 04, 2008 21:00
Kraj: sevnica

OdgovorNapisal/-a polanc » Ne Avg 13, 2017 13:43

Se mi zdi, da v takem glavno jadro bolj stabilizira,genova pa vleče barko.Tu bi res priporočal, da si date všit pene v genovo,ki pobere trebuh pri delno odviti genovi in ji s tem da pravilen profil,kar pomeni vsaj 10 stopinj boljši kot plutja v veter kar lahko pomen veliko,morda tud rešitev barke.
Uporabniški avatar
motorni
Admiral
Prispevkov: 1846
Pridružen: Po Maj 14, 2007 00:04
Kraj: Zagorje

OdgovorNapisal/-a motorni » Ne Avg 13, 2017 14:44

Kakšne pene, kako to izgleda?
Sem bolj nov v jadralskih vodah.
__________________
lp
motorni
Uporabniški avatar
Marchi
Admiral
Prispevkov: 5411
Pridružen: Če Apr 17, 2008 11:08

OdgovorNapisal/-a Marchi » Ne Avg 13, 2017 19:47

Na sprednjem robu genove ti všijejo eno ali dve tanki peni cca nekaj m x nekaj cm in tako povečajo volumen materiala, da se ta ob rolanju lepše rola in skrajšana genova ne naredi neuporabnega trebuha.

Nekaj takega
Slika

Slika
NOVI FOSIL
Admiral
Prispevkov: 2555
Pridružen: To Jan 05, 2016 20:50
Kraj: LJ-CRES
Kontakt:

OdgovorNapisal/-a NOVI FOSIL » Ne Avg 13, 2017 20:25

:D
Marchi bravo za pogum.
Odlično opisana nepozabna izkušnja :wink:

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost