pajer1 napisal/-a:.
Iz slabega vina ne moreš skuhat dobrega kuhanega vina. Harmoniziranost vinske kisline z vinsko cvetico-BUKE , ostankom nepovretega sladkorja in alkohola je zelo odvisna od kvalitete kuhanega vina.
Nekako po mojem okusu so zelo primerna namizna vina z oznako polsuho.
Imamo kakovostne stopnje vina:
- namizna, obedna, kakovostna, vrhunska in predikatna,
in štiri osnovne stopnje vina na vsebnost sladkorja:
- suho, polsuho, polsladko, sladko.
Kaj več o vinu preberi TUKAJ!
Kuhano vino redčimo z vodo, 10-20%, sladkamo in začinimo po našem okusu in namenu pogostitve. Če strežemo poleg kolače, potice, torte, itd, naj bo malo bolj sladko in aromatično. Kuhamo ga, na ne premočnem ognju, v široki posodi in ne loncu. S kuhalnico malo pomešamo med kuhanjem, da raztopimo sladkor.Ko na robovih zapeni je kuhano. Če ga res kuhamo do vrelišča izgubimo veliko arome samega vina in tudi alkohola, ki se začne uparjat pri cca 75 stopinjah. Za raziskovalce novih okusov omenjam, da lahko iščejo nove okuse s čaji v filter vrečkah. Od pravih čajev do mete, hibiskusa, šipka, itd, da pridemo do nove kategorije toplega napitka. Vinski čaj.
Same znamke vina niti ne priporočam, ker ni tako pomembna. Važno je da ima zgoraj naštete kvalitete.
V SLO imamo pa že tudi dodobra uveljavljeno mešanje že dozorjenih vin med seboj. Včasih so temu rekli rezanje vina, najbolj znano rezano vino je cviček.
V sodobnem času, pa smo s tem dobili nove okuse in tako dobili novo kategorijo vin, ki jo imenujemo Zvrst. S tujko Cuvée. Od tri do pet, sedem in več vin mešajo v novo vino.
Zelo poznane zvrsti vina so :
Haložan
Virštanjčan
Konjičan
Pekrčan
Kapelčan
Lendavčan
Janževec
Ljutomerčan
Ritoznojčan
Mariborčan
Jeruzalemčan
Svečinčan,
Novejše, višjega kakovostnega razreda in ne tako poznane pa :
Strune belo
Strune rdeče
A+ belo
A+ rdeče
Mihael belo
Mihael rdeče
in še mnogo tega.
Še bi se dalo, pa ne bomo danes, sem rekel in nehal pisat.
LP
.
A mi lahko razložiš kaj ima to skupnega z VREMENOM
