Zobatci 2017
Moderatorji: moderator2, moderator, pajer1
Re: Zobatci 2017
je biu hec...važn da se lovi
Re: Zobatci 2017
Lepo, no meni je tudi končno uspelo ujeti prvega zobatca. Živ ligenj na 50metrih- 4,4kg
Re: Zobatci 2017
Lep zubi Čestitke. Kje pa loviš?
-
- Admiral
- Prispevkov: 2555
- Pridružen: To Jan 05, 2016 20:50
- Kraj: LJ-CRES
- Kontakt:
Re: Zobatci 2017
Spin čestitke
Re: Zobatci 2017
evo ena sveža od podvodnega amaterja
-
- Admiral
- Prispevkov: 2555
- Pridružen: To Jan 05, 2016 20:50
- Kraj: LJ-CRES
- Kontakt:
Re: Zobatci 2017
Lepo
Re: Zobatci 2017
Še dobro da si samo amater...
lp/d
lp/d
Re: Zobatci 2017
Jaz sem letos že panuliral, a žal brez uspeha. Na čolnu smo bili trije in v celem dnevu sestavili samo enega lignja. Poskusili pa vse (tataki, pušče, peškafondo, panula). Po dveh urah so nam ga napadli kantarji in smo šli domov
Re: Zobatci 2017
Kje pa?
Ali je mogoče kdo okoli Krka/Cresa že kaj oz. ma namen konec marca, začetek aprila?
Ali je mogoče kdo okoli Krka/Cresa že kaj oz. ma namen konec marca, začetek aprila?
--- Lenuhec.si ---
Re: Zobatci 2017
Lovili smo na Krku.
-
- Prispevkov: 1
- Pridružen: So Dec 02, 2017 20:40
Re: Zobatci 2017
Ribiški pozdrav vsem forumašem!
Naj povem da že kar par let aktivno spremljam ribiški forum na Morjeplovcu in sem se iz prispevkov na forumu res veliko naučil, tako se res lepo zahvaljujem prav vsem ki ste svoje znanje in zgodbe delili preko foruma ( Tesla, Pajer, Daki, Novi fosil, in še bilo lahko našteval…). Odločil sem se, da se na forum včlanim ter eno izmed zgodb tudi sam objavim in se nekako malo oddolžim.
S prijateljem, ki je tudi član foruma ( višji štabni vodnik Zabukovec ), približno pet let kar aktivno loviva na morju, imava gumenjaka 3.20 m, pa yamahco 5, tako da lahko rečem da sva že kar izkušena ribolovca priobalnega pasu. Zadnja tri leta večinoma le panulirava, nekako naju je "zasvojil" tisti značilni upogib palice in brnenje zavore na roli... Največ loviva v Istri od Peroja do Rovinja, najin ulov pa so strelke, trupci, lampuge, šnjuri, skuše, zobatci. 99 procentov loviva kar na umetne vabe, ker se nekako ne spraviva prav pogosto lovit žive vabe. No včasih nama le uspe ujeti kakšno iglico, lignja, toda pravega ulova na živo vabo še nisva doživela.
No in tako je v začetku septembra letos le prišel tako težko pričakovani 14 dnevni dopust. Zabukovec je zaradi menjave službe odpadel in sam sem se z mojo drago podal na morje ( Bale Valle - kamp Monperin - San polo ). Že prvi dan zvečer ob prihodu pripravim gumico, "nabrusim" palice, naveze...zgodaj zjutraj pa že v ribolov. V pričakovanju je kakšna strelka, zobatec, malo bolj na odprtem pa šnjur, skuša, lampuga. Nič od tega, na odprtem me preseneti prvi trupec, zatem pa kmalu še dva. Preseneti povem zato, ker trupca že več let nisem ujel na tem območju. Nadalje lovim skoraj vsak dan, večinoma lepe trupce, par šnjurev, vmes padejo tudi tri lepe strelke ( od 1-2 kg ), pa nekaj manjših zobatcev. Vreme sicer ni na moji strani ker je večinoma morje preveč vzvalovano za panuliranje, dež grozi na vsake par ur, ampak se ne dam. Z ulovom ( kolikor pač uspem loviti ) sem zelo zadovoljen, saj so vse ujete ribe zavidljivih velikosti.
Bil je začetek drugega tedna na morju, ponedeljek 11.09.2017. Vstanem zjutraj ob 05.00, pogledam na morje, sranje piha, valovi sekajo...Ves nesrečen čakam pred prikolico kdaj se bo vreme popravilo. Okoli 12.00 ure se morje le začne nekoliko umirjati, piha sicer jugo, vreme je oblačno, morje motno, valovi so še nekako znosni za plovbo. Nič rečem si, bom pač lovil samo po našem zalivčku, ki je nekoliko zaščiten od juga. Lovim na dve palici, ki jih imam zataknjene v nosilce na straneh gumenjaka, prva palica je ( močnejša spinarca z močnejšo rolo Shimano Baitruner 6000D, na katerim imam navito pletenico 0.20mm, vlečem pa vobler Hart Shore Bait 130 mm ( namenjeno strelki ) z fluorokarbonskim predvezom. Druga palica je sicer kvalitetna vendar mehka spinarca akcije do 28 g, na njej rola Daiwa Exceler X 3500, pletenica pa debeline 0.10mm!, vlečem vobler Yo Zuri Christal Minow 90 mm, ker predhodno zapnem in strgam predvez, imam vobler direktno navezan na pletenico. Približno eno uro se vozim blizu obale, nekje na globini od 5 m - 10 m, kjer so prejšnje dni dogajali prijemi. Ene dvakrat vmes sicer imam dva "prijemčka" , vendar se ribe ne zapne. Pomislim, mogoče so pa trupci, bom počasi zamenjal vabe z nekoliko manjšimi ( kar pa ne storim ). Pripeljem se čisto do boj ki označujejo kopališče ( manj kot 50 m od obale ), globina je dobrih 10 m, kjer moja sedi na obali pred prikolico in mi pomaha. Pomaham ji nazaj in plujem ob bojah vzporedno. Nato pa bammmmm....ta mala spinarca se dobro upogne, vmes začne popuščati zavora role. Nič mi ni jasno, kaj se dogaja. Prepričan sem, da sem zapel, vendar kako, saj je globina 10 m? Primem palico in ugotavljam kaj se dogaja. Nič ne trza, kot bi zapel dno, zavora role enakomerno popušča ob premikanju čolna! Nič zapel sem, si rečem in obrnem čoln nazaj, čeprav še vedno za vsak slučaj držim kontakt med palico in "zapetim" voblerjem. Medtem ko se vračam nazaj proti mestu "zapetja" in navijam rolo, začutim trzljaje. Uf, pa saj imam ribo pomislim. Trzaji so sicer nekoliko močnejši, vendar vseeno ne ne vem kako močni. Med tem ko počasi navijam razmišljam kaj bi lahko bilo, trzaj je sicer značilni za zobatca, vendar nekako ne verjamem, saj se mi zdi malo prevelika globina in je bil vobler vseeno previsoko za zobatca. Tudi strelka ni pomislim, saj se borba dogaja v globini, strelka pa ponavadi skače iz vode kot nora. Nič , zaključim da je najbrž malo večji trupec, čeprav mi daleč zadaj misli begajo, da pa vseeno ni bil tako nedolžen prijem, če sem pa mislil da je zapeto dno. V zelo kratkem času brez večjih težav ( pletenica 0.10 mm!!!) uspem ribo počasi vleči proti čolnu. Že v globini opazim značilni srebrni obris obračujoče ribe in zdi se mi da je kar komad. Ko pa ribo uspem privleči na površje mi začne srce nabijati. Kaj??? ne me basat, samo da mi tole ne uide....ogromen zobatec, takega še v živo nikoli nisem videl, ne morem verjet kaj se dogaja. Brez težav ga spravim v podmetalko, dvignem v čoln in na ves glas zavriskam, da me slišijo na obali. Takoj se še ves pod vplivom adrenalina vrnem na obalo, kjer pokažem ribo moji in še dva nemcema, tresem se od navdušenja. Tehtnica pokaže 4,8kg !!!
Neverjeten dan in neverjetna izkušnja, "kad se najmanje nadaš" pa pride takle lepotec. Res je, da ne morem prešteti koliko 100 in 100 in še več ur sva z ribolovnim tovarišem preživela na čolnu, v dežju, vetru, mrazu, vročini,...ampak se je izplačalo. Od sedaj vem da je važno samo da je vaba v vodi in da si na morju, uspeh slej ko prej doleti vsakega "upornega" ribiča!
Še nekaj slikovnega materiala:
Pa še gurmanski epilog:
Odločili smo se da bomo zobatca spekli za Božič. Čedalje bolj se je bližal omenjeni praznik, bolj sem se spraševal kako in kje naj ribo sploh spečemo. Zobatec je meril v dolžino 73 cm, ni šans da ga celega spečemo v pečici, škoda pa mi bi bilo odrezati glavo saj je pri taki ribi v glavi mesa da se eden fajn naje, pa še bolj sladko meso je. V glavnem začnem brskati po netu, vendar začuda skoraj nobenega članka o pečenju tako velike ribe. Želel sem namreč da bi bil zobatec pečen »tako kot je treba«, da ga ne prepečemo ali pa da ne bi bil dovolj pečen od znotraj. Pri malici se čisto slučajno spomnim in vprašam šefa gostilne ob koseškem bajerju v Ljubljani, ali bi bili pripravljeni speči zobatca, v kar šefe takoj privoli in me napoti do kuharja Želeta. Kuhar Žele sicer pove da je že pekel nekoliko manjšega zobatca in da ne bo problema, vendar sem nekoliko skeptičen ali tip res obvlada. Nič, nimam izbire dogovorim se in zobatca na dan večerje odpeljem v gostilno. Povem naj ga začini le osnovno, brez kakšne kumine ali drugih nekih eksotičnih začimb. Čez približno 5 ur se vrnem po ribo, katero v pekaču zavito odpeljem na večerjo. Še vedno sem zaskrbljen ali bo riba v redu. Ko pa ribo zagledamo in ko jo začnemo jesti, je mojih strahov v trenutku konec. Tako lepo zapečene, sočne in okusne ribe še nihče od nas na večerji ni jedel, pa smo drugače precej mahnjeni na morsko ribo. Ne moremo je prehvalit, meso se kar topi v ustih, zmažemo celo, ostane le majhen košček. ( 7 odraslih in dva osnovno šolska otroka ). V glavnem kapa dol kuharju Želetu!!!
Andrej
Naj povem da že kar par let aktivno spremljam ribiški forum na Morjeplovcu in sem se iz prispevkov na forumu res veliko naučil, tako se res lepo zahvaljujem prav vsem ki ste svoje znanje in zgodbe delili preko foruma ( Tesla, Pajer, Daki, Novi fosil, in še bilo lahko našteval…). Odločil sem se, da se na forum včlanim ter eno izmed zgodb tudi sam objavim in se nekako malo oddolžim.
S prijateljem, ki je tudi član foruma ( višji štabni vodnik Zabukovec ), približno pet let kar aktivno loviva na morju, imava gumenjaka 3.20 m, pa yamahco 5, tako da lahko rečem da sva že kar izkušena ribolovca priobalnega pasu. Zadnja tri leta večinoma le panulirava, nekako naju je "zasvojil" tisti značilni upogib palice in brnenje zavore na roli... Največ loviva v Istri od Peroja do Rovinja, najin ulov pa so strelke, trupci, lampuge, šnjuri, skuše, zobatci. 99 procentov loviva kar na umetne vabe, ker se nekako ne spraviva prav pogosto lovit žive vabe. No včasih nama le uspe ujeti kakšno iglico, lignja, toda pravega ulova na živo vabo še nisva doživela.
No in tako je v začetku septembra letos le prišel tako težko pričakovani 14 dnevni dopust. Zabukovec je zaradi menjave službe odpadel in sam sem se z mojo drago podal na morje ( Bale Valle - kamp Monperin - San polo ). Že prvi dan zvečer ob prihodu pripravim gumico, "nabrusim" palice, naveze...zgodaj zjutraj pa že v ribolov. V pričakovanju je kakšna strelka, zobatec, malo bolj na odprtem pa šnjur, skuša, lampuga. Nič od tega, na odprtem me preseneti prvi trupec, zatem pa kmalu še dva. Preseneti povem zato, ker trupca že več let nisem ujel na tem območju. Nadalje lovim skoraj vsak dan, večinoma lepe trupce, par šnjurev, vmes padejo tudi tri lepe strelke ( od 1-2 kg ), pa nekaj manjših zobatcev. Vreme sicer ni na moji strani ker je večinoma morje preveč vzvalovano za panuliranje, dež grozi na vsake par ur, ampak se ne dam. Z ulovom ( kolikor pač uspem loviti ) sem zelo zadovoljen, saj so vse ujete ribe zavidljivih velikosti.
Bil je začetek drugega tedna na morju, ponedeljek 11.09.2017. Vstanem zjutraj ob 05.00, pogledam na morje, sranje piha, valovi sekajo...Ves nesrečen čakam pred prikolico kdaj se bo vreme popravilo. Okoli 12.00 ure se morje le začne nekoliko umirjati, piha sicer jugo, vreme je oblačno, morje motno, valovi so še nekako znosni za plovbo. Nič rečem si, bom pač lovil samo po našem zalivčku, ki je nekoliko zaščiten od juga. Lovim na dve palici, ki jih imam zataknjene v nosilce na straneh gumenjaka, prva palica je ( močnejša spinarca z močnejšo rolo Shimano Baitruner 6000D, na katerim imam navito pletenico 0.20mm, vlečem pa vobler Hart Shore Bait 130 mm ( namenjeno strelki ) z fluorokarbonskim predvezom. Druga palica je sicer kvalitetna vendar mehka spinarca akcije do 28 g, na njej rola Daiwa Exceler X 3500, pletenica pa debeline 0.10mm!, vlečem vobler Yo Zuri Christal Minow 90 mm, ker predhodno zapnem in strgam predvez, imam vobler direktno navezan na pletenico. Približno eno uro se vozim blizu obale, nekje na globini od 5 m - 10 m, kjer so prejšnje dni dogajali prijemi. Ene dvakrat vmes sicer imam dva "prijemčka" , vendar se ribe ne zapne. Pomislim, mogoče so pa trupci, bom počasi zamenjal vabe z nekoliko manjšimi ( kar pa ne storim ). Pripeljem se čisto do boj ki označujejo kopališče ( manj kot 50 m od obale ), globina je dobrih 10 m, kjer moja sedi na obali pred prikolico in mi pomaha. Pomaham ji nazaj in plujem ob bojah vzporedno. Nato pa bammmmm....ta mala spinarca se dobro upogne, vmes začne popuščati zavora role. Nič mi ni jasno, kaj se dogaja. Prepričan sem, da sem zapel, vendar kako, saj je globina 10 m? Primem palico in ugotavljam kaj se dogaja. Nič ne trza, kot bi zapel dno, zavora role enakomerno popušča ob premikanju čolna! Nič zapel sem, si rečem in obrnem čoln nazaj, čeprav še vedno za vsak slučaj držim kontakt med palico in "zapetim" voblerjem. Medtem ko se vračam nazaj proti mestu "zapetja" in navijam rolo, začutim trzljaje. Uf, pa saj imam ribo pomislim. Trzaji so sicer nekoliko močnejši, vendar vseeno ne ne vem kako močni. Med tem ko počasi navijam razmišljam kaj bi lahko bilo, trzaj je sicer značilni za zobatca, vendar nekako ne verjamem, saj se mi zdi malo prevelika globina in je bil vobler vseeno previsoko za zobatca. Tudi strelka ni pomislim, saj se borba dogaja v globini, strelka pa ponavadi skače iz vode kot nora. Nič , zaključim da je najbrž malo večji trupec, čeprav mi daleč zadaj misli begajo, da pa vseeno ni bil tako nedolžen prijem, če sem pa mislil da je zapeto dno. V zelo kratkem času brez večjih težav ( pletenica 0.10 mm!!!) uspem ribo počasi vleči proti čolnu. Že v globini opazim značilni srebrni obris obračujoče ribe in zdi se mi da je kar komad. Ko pa ribo uspem privleči na površje mi začne srce nabijati. Kaj??? ne me basat, samo da mi tole ne uide....ogromen zobatec, takega še v živo nikoli nisem videl, ne morem verjet kaj se dogaja. Brez težav ga spravim v podmetalko, dvignem v čoln in na ves glas zavriskam, da me slišijo na obali. Takoj se še ves pod vplivom adrenalina vrnem na obalo, kjer pokažem ribo moji in še dva nemcema, tresem se od navdušenja. Tehtnica pokaže 4,8kg !!!
Neverjeten dan in neverjetna izkušnja, "kad se najmanje nadaš" pa pride takle lepotec. Res je, da ne morem prešteti koliko 100 in 100 in še več ur sva z ribolovnim tovarišem preživela na čolnu, v dežju, vetru, mrazu, vročini,...ampak se je izplačalo. Od sedaj vem da je važno samo da je vaba v vodi in da si na morju, uspeh slej ko prej doleti vsakega "upornega" ribiča!
Še nekaj slikovnega materiala:
Pa še gurmanski epilog:
Odločili smo se da bomo zobatca spekli za Božič. Čedalje bolj se je bližal omenjeni praznik, bolj sem se spraševal kako in kje naj ribo sploh spečemo. Zobatec je meril v dolžino 73 cm, ni šans da ga celega spečemo v pečici, škoda pa mi bi bilo odrezati glavo saj je pri taki ribi v glavi mesa da se eden fajn naje, pa še bolj sladko meso je. V glavnem začnem brskati po netu, vendar začuda skoraj nobenega članka o pečenju tako velike ribe. Želel sem namreč da bi bil zobatec pečen »tako kot je treba«, da ga ne prepečemo ali pa da ne bi bil dovolj pečen od znotraj. Pri malici se čisto slučajno spomnim in vprašam šefa gostilne ob koseškem bajerju v Ljubljani, ali bi bili pripravljeni speči zobatca, v kar šefe takoj privoli in me napoti do kuharja Želeta. Kuhar Žele sicer pove da je že pekel nekoliko manjšega zobatca in da ne bo problema, vendar sem nekoliko skeptičen ali tip res obvlada. Nič, nimam izbire dogovorim se in zobatca na dan večerje odpeljem v gostilno. Povem naj ga začini le osnovno, brez kakšne kumine ali drugih nekih eksotičnih začimb. Čez približno 5 ur se vrnem po ribo, katero v pekaču zavito odpeljem na večerjo. Še vedno sem zaskrbljen ali bo riba v redu. Ko pa ribo zagledamo in ko jo začnemo jesti, je mojih strahov v trenutku konec. Tako lepo zapečene, sočne in okusne ribe še nihče od nas na večerji ni jedel, pa smo drugače precej mahnjeni na morsko ribo. Ne moremo je prehvalit, meso se kar topi v ustih, zmažemo celo, ostane le majhen košček. ( 7 odraslih in dva osnovno šolska otroka ). V glavnem kapa dol kuharju Želetu!!!
Andrej
-
- Admiral
- Prispevkov: 2555
- Pridružen: To Jan 05, 2016 20:50
- Kraj: LJ-CRES
- Kontakt:
Re: Zobatci 2017
Zelo lepa predstavitev.
Dobrodošel med morjeplovci.
Dobrodošel med morjeplovci.
Re: Zobatci 2017
Bravo, andrejbale, lepo si to opisal in orisal
Re: Zobatci 2017
Ajmemeni, lep ulov!!! Pa opis dogodka ravno tako!!! Gurmanski del opisa je tudi zanimiv, za info, kam se obrnit, če je v lasti kapitalni ulov!!!
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 9 gostov