Megla

[Novinec]

Ta vikend je res nekaj od Boga danega in spet sem užival na vodi. Mirno morje, sončna kugla prbija ko nora, vse je kot za rojstni dan. Dopoldan vžgem oba motorja in grem v zaliv 16 Nm iz marine. Se v zalivu zasidram in uživam. Nadenem 5 mm obleko in copate iz neoprena in očistim barko in pete, vse je ok. Popoldne po kosilu spijem z ženo kavo in žena mi reče, da se približuje megla. Še glave nisem dvignil od knjige..... kaka megla, če je sonce. In res v dobrih petnajstih minutah je bila v zalivu pri sončnem vremenu ob 15,45 uri tako gosta megla, da nisem videl niti 15-20 m v radiusu okoli sebe. Na obalo v zalivu se ni več videlo, pravzaprav nikamor. Tako je ostalo cca uro in pol, potem pa se je zopet odprlo, megla pa je odšla na odprto morje. Ker imam pod hard topom barometer, le ta ni pokazal povečane vlažnosti, pokazal pa je 19,8 stopinj zunanje temperature, temperatura vode na inštrumentu barke pa je kazala 19 stopinj. Torej še vedno ozračje toplejše od vode. Ko pa se je megla dvignila in se je dalo voziti, pa je bila barka polna vlage.
Ali morda kdo pozna tak pojav? Namreč jaz sem ga prvič zasledil na morju. Ni prav prijetno. (pofotkal sem z mobilcem, prilepim še kako sliko)
Hvala za odgovore oz. za pojasnila. LP

[Rok-11]

Ja, tipično za jesen. Velika nasičenost zraka z vlago, mešanje zračnih tokov... pa je.
Si imel srečo, da se je tako hitro dvignila.

Parkrat sem v jeseni že plul domov tako, da sem "tipal s sluhom" po obali, poslušal lom valov in klepete z obale, da sem našel pravi zaliv. Sicer pa takrat še ni bilo GPS-ov in sem plul po klasični navigaciji... pa še brez radarja. Pa gre tudi tako.

[Novinec]

Prav danes sem zvedel, da se je našmu morjeplovcu zgodil pred leti enak problem, vendar je trajal kar dva dni. Očitno sem imel srečo in se je megla dvignila dovolj hitro, čeprav sem bil pripravljen preveriti sidro in če ne gre drugače prespati v zalivu. Sreča, da še ni tako hladno in se to da.

[zlatko83]

Megla na jadranu je kar značilen pojav v pomladanskih, zlasti pa jesenskih mesecih. Težko je predvidet, kdaj in kje se bo pojavila in kako dolgo bo vztrajala. Za mene je največji sovražnik plovbe, saj se je težko orientirat. Vidiš skoraj nič, o GPS navigaciji pa je pred kratkim že bilo govora na forumu. Če si blizu kopnega ali plitvin, najbolje vrečt sidro in čakat, pa seveda pazit, da nismo na kakšni plovni poti. V megli še največ dam na radar, če ga seveda barka ima vgrajenega.
Za Kornatom sem že doživel meglo, meter nad morjem, ki se je spustila v trenutku. Vidljivost je bila vse do Smokvice, morja pa praktično nismo videli. Si lahko mislite, kako smo iskali vse pličake, z čakljo (skoraj)
Edina garancija, da ne bo megle, je veter

[Nearrain]

Nekaj splošnega o megli

Vemo, da megla pravzaprav ni nič drugega kot oblak, ki se nahaja na tleh ali na vodi. Sestavljena je iz drobnih kapljic vode, ki so tako goste, da zmanjšajo vidljivost, včasih le na nekaj metrov. Megla se pojavi takrat, ko je v zraku dovolj vlage, temperatura zraka pa pade pod temperaturo rosišča. Zaradi tega vlaga, ki je prisotna v zraku, prične kondenzirati, posledica tega pa je megla. Za nas morjeplovce morda ni nepomembno, da vsaj približno poznamo princip nastanka megle. Tako jo bomo lahko z nekaj izkušnjami tudi sami predvideli, kar nas bo morda kdaj odvrnilo od nepotrebnega izpostavljanja nevarnosti. Zato bomo najprej spoznali vrste megle. Te so v osnovi štiri. Prva in najbolj pogosta je radiacijska megla. Ta nastaja po kotlinah in jo vsi dobro poznamo predvsem po meglenih jutrih, ki nam občasno otežujejo vožnjo po cestah. Ta megla nastane v jasnih nočeh. Navadno je takrat nad širšim področjem tudi močan anticiklon. V teh nočeh se toplota zraka in tal izgubljata s sevanjem v vesolje. (To sevanje toplote ob slabšem vremenu preprečijo oblaki.) Ker ob lepem vremenu navadno ni vetra, ki bi pomešal hladne in tople zračne plasti, se pri tleh zrak čez noč ohladi pod temperaturo rosišča in nastane megla. Sonce čez dan ponovno ogreje zrak in megla izgine. Ta megla nam kot pomorcem ne predstavlja posebne nevarnosti, razen med vožnjo proti morju. Advekcijska megla se pojavi, kadar vlažen in topel zrak potuje preko hladnega področja in se s tem ohladi. Navadno na morju nastaja spomladi in zgodaj poleti, ko je morje še hladno. Topli zrak s kopnega pride nad hladno morje, kjer se ohladi pod temperaturo rosišča. Posledica je seveda megla. V Sredozemskem morju je znan tudi pojav, ko topel zrak z južnimi vetrovi potuje od toplega morja proti severu k vedno hladnejšemu morju. Tako se postopoma ohlaja in na bolj severnih širinah se pojavi megla. Ta tip megle zna biti zelo dolgotrajen in gost. Navadno mora priti do spremembe vremena, da megla izgine. Advekcijska megla je za pomorščake najbolj nevarna. Tretji primer je frontalna megla, ki nastaja na stiku tople in hladne vremenske fronte. Njena značilnost je, da zgleda bolj kot oblak in da se pojavlja v zelo tankem pasu stika obeh front. Hitro pride in tudi hitro se oddalji. Za splošno izobrazbo bom omenil še četrto vrsto megle, ki se imenuje arktični morski dim. Že samo ime nam pove, kje se pojavlja. Ker med nami ni mnogo bralcev, ki mislijo samostojno pluti po Arktičnem morju, bom opis tega pojava izpustil.

[Nearrain]

Kako se pripraviti na meglo

Ko zaznamo nevarnost za nastanek megle, takoj pričnemo s pripravami na plovbo v meglenih pogojih. Pričnemo s tem, da preverimo nameščenost radarskega odbojnika. Ta mora biti postavljen na čim višje mesto na plovilu. Na jadrnicah je najboljše mesto tik pod vrhom jambora. Če odbojnik ni nameščen, je sedaj pravi trenutek, da to storimo. Pripravimo rešilne jopiče za vso posadko. V primeru megle morajo vsi člani posadke nositi rešilne jopiče. Tudi tisti, ki se nahajajo pod palubo. V primeru trka in potopitve plovila namreč ne bo časa za iskanje in oblačenje rešilnih jopičev. Če imate s seboj pomožni čoln, le-tega spustite v vodo in ga privežite za krmo. Po možnosti z vozlom, ki omogoča hitro odvezovanje! Preverite rešilni splav, če ga imate. Na palubo prinesite rog za meglo oziroma zvonec, ki se uporablja v te namene. Prav tako pripravite bele in rdeče bakle ter rdeče signalne rakete. Bela bakla se uporablja za opozarjanje na možnost trka. Daje zelo močno belo svetlobo in osvetljuje okolico. Rdeča bakla se uporablja za označ evanje mesta nesreče, signalne rakete pa za iskanje pomoči. Ponoviti je potrebno znanje uporabe roga oziroma zvonca. Če jadramo, bomo z rogom oddajali dolg signal (4-6 sekund), ki mu sledita dva kratka (1 sekunda), vse skupaj v razmaku največ dveh minut. Plovila na motorni pogon bodo oddajala en dolg signal vsaki dve minuti. Na karto vrišemo trenutno pozicijo plovila, ki jo nato nenehno preverjamo in vrisujemo. Dandanes, ko imajo že praktično vsa plovila GPS sprejemnike, to niti ni tako težko.

Ko nas obkroži megla

Če ste poslušali nasvete iz prejšnjega poglavja, imate pozicijo plovila že vrisano na karti, drugač e to storite sedaj. S pomočjo GPS sprejemnika to ni tako težko. Slediti poziciji, v kolikor imamo na plovilu elektronske karte v povezavi z GPS sprejemnikom, ne bo težko, opisal pa bom postopek za tiste, ki teh naprav še nimajo. Trenutno pozicijo vrišemo na karto in potem sproti zarisujemo, kje se nahajamo. Kako, smo se učili pri navigaciji, zato tega ne bom ponavljal. Vsa posadka se obleče v rešilne jopiče. Krmar zmanjša hitrost plovila tako, da je plovilo čim počasnejše, obenem pa še vedno sposobno hitrega manevra. Oceniti moramo vidljivost! To storimo tako, da vržemo v vodo kos papirja ali kak podoben razgradljiv predmet (da ne onesnažujemo morja), ki bo ostal na vodi dovolj dolgo, da opravimo meritev. Preverimo hitrost plovila in nato izmerimo čas do trenutka, ko nam predmet izgine iz vidnega polja. Ker plujemo z znano hitrostjo, nam ni težko izračunati vidljivosti. Morda še bolj pomembno od dejanske vidljivosti v metrih, je čas, ki smo ga odčitali, saj nam le-ta pove tudi, koliko časa smo pri tej hitrosti oddaljeni od trka v trenutku, ko oviro zagledamo. Razen, če le-ta ne pluje proti nam. Takrat je čas precej krajši, odvisen pa je predvsem od pameti drugega kapitana. Sedaj lahko planiramo nadaljnje potovanje. To pomeni predvsem odmik od nevarnosti, kot so obala, otoki in goste prometne poti. Pri sledenju naše pozicije nam ob odsotnosti GPS sprejemnika lahko pomaga tudi globinomer. Da preprečimo nasedanje oziroma trk v obalo, lahko enostavno sledimo eni od izobat. Na karti si najprej ogledamo, kako poteka recimo 20- ali 30-metrska izobata, in če nam ustreza, ji sledimo. Pozor, obstaja tudi možnost, da kdo drug sledi isti izobati, zato previdno. Izbirajte nestandardne izobate. Kako se bomo rešili, v kolikor se obeta dolgotrajna megla, je ponovno stvar naše pozicije. Če smo blizu obale in zalivov, lahko s pametno plovbo in uporabo globinomera pridemo do plitke vode, kjer vržemo sidro in nato z ustreznimi signali na premcu plovila opozarjamo okolico na nas. Signali so podani v tabeli. V kolikor smo v prometni poti velikih ladij, bomo kar najhitreje poizkušali te vode zapustiti. Med plovbo seveda poslušamo in opazujemo okolico. Če zagledamo ladjo takoj začnemo manever izogibanja trčenju. Ne čakati na manever druge ladje, ne glede na to, kdo ima prednost. Če pluje ladja proti vam, je najbolje svoje plovilo obrniti z bokom vzporedno na premčni val prihajajoče ladje. Verjetnost, da bo ta odbil naše plovilo stran, je precejšnja. Če vidite, da je trk neizogiben, poizkusite obrniti plovilo vzporedno s prihajajočim plovilom. Tako se boste zelo verjetno le oplazili in ne boste utrpeli večjih poškodb.


vir: Navtika Kapital

[Nearrain]

Temperaturna inverzija (toplotni preobrat)

Z višino temperatura zraka ponavadi pada, večkrat pa namerimo, da temperatura z višino narašča. Ta pojav se imenuje inverzija. Pojav pogosto spremlja megla, pozimi pa dež pri temperaturah pod ničlo in s tem tudi poledice.

Ločimo več vrst inverzije:
Prizemna (radiacijska) inverzija, ki je posledica ohlajevanja najnižje plasti zraka zaradi hladne podlage. Ta proces se navadno javlja v jasnih nočeh v hladni polovici leta. Pri tem ima najnižjo temp. zrak tik pri tleh, takoj nad njim pa temp. z višino narašča. Te inverzije segajo v višino od nekaj deset metrov pa do nekaj sto metrov, temp. razlike na spodnji in gornji meji inverzije pa neredko dosegajo 15 stopinj C ali več.

Inverzija sesedanja (subsidenčna inverzija) je posledica sesedajočega se zraka v področju anticiklona, ki se zaradi spuščanja segreva.

Frontalna inverzija nastane na meji (frontalni površini) dveh zračnih mas, ki se močno razlikujeta v temp. V višino lahko sega do 1 km ali celo več, značilno zanjo je povečevanje specifične vlage v sami plasti inverzije. Na spodnji sliki imamo narisane vse tri primere inverzij.






Smog ujet v toplotni preobrat. Nad njim je plast toplega zraka, ki mu preprečuje nadaljnje dvigovanje.

[Nearrain]

Megla na jadranu je kar značilen pojav v pomladanskih, zlasti pa jesenskih mesecih. Težko je predvidet, kdaj in kje se bo pojavila in kako dolgo bo vztrajala. Za mene je največji sovražnik plovbe, saj se je težko orientirat. Vidiš skoraj nič, o GPS navigaciji pa je pred kratkim že bilo govora na forumu. Če si blizu kopnega ali plitvin, najbolje vrečt sidro in čakat, pa seveda pazit, da nismo na kakšni plovni poti. V megli še največ dam na radar, če ga seveda barka ima vgrajenega.
Za Kornatom sem že doživel meglo, meter nad morjem, ki se je spustila v trenutku. Vidljivost je bila vse do Smokvice, morja pa praktično nismo videli. Si lahko mislite, kako smo iskali vse pličake, z čakljo (skoraj)
Edina garancija, da ne bo megle, je veter

Naslednjič, ko/če te ujame megla uporabi kot primaren pripomoček globinomer in kot sekundaren čakljo, če se z globinomerjem ne bosta dobro razumela.

[zlatko83]

Megla na jadranu je kar značilen pojav v pomladanskih, zlasti pa jesenskih mesecih. Težko je predvidet, kdaj in kje se bo pojavila in kako dolgo bo vztrajala. Za mene je največji sovražnik plovbe, saj se je težko orientirat. Vidiš skoraj nič, o GPS navigaciji pa je pred kratkim že bilo govora na forumu. Če si blizu kopnega ali plitvin, najbolje vrečt sidro in čakat, pa seveda pazit, da nismo na kakšni plovni poti. V megli še največ dam na radar, če ga seveda barka ima vgrajenega.
Za Kornatom sem že doživel meglo, meter nad morjem, ki se je spustila v trenutku. Vidljivost je bila vse do Smokvice, morja pa praktično nismo videli. Si lahko mislite, kako smo iskali vse pličake, z čakljo (skoraj)
Edina garancija, da ne bo megle, je veter

Naslednjič, ko/če te ujame megla uporabi kot primaren pripomoček globinomer in kot sekundaren čakljo, če se z globinomerjem ne bosta dobro razumela.

Pri hridih in podvodnih čereh ti globinomer zelo malo pomaga. Ko poči, pa je kao odpovedal navigacijski sistem

[zlatko83]

Kako se pripraviti na meglo

Ko zaznamo nevarnost za nastanek megle, takoj pričnemo s pripravami na plovbo v meglenih pogojih. Pričnemo s tem, da preverimo nameščenost radarskega odbojnika. Ta mora biti postavljen na čim višje mesto na plovilu. Na jadrnicah je najboljše mesto tik pod vrhom jambora. Če odbojnik ni nameščen, je sedaj pravi trenutek, da to storimo. Pripravimo rešilne jopiče za vso posadko. V primeru megle morajo vsi člani posadke nositi rešilne jopiče. Tudi tisti, ki se nahajajo pod palubo. V primeru trka in potopitve plovila namreč ne bo časa za iskanje in oblačenje rešilnih jopičev. Če imate s seboj pomožni čoln, le-tega spustite v vodo in ga privežite za krmo. Po možnosti z vozlom, ki omogoča hitro odvezovanje! Preverite rešilni splav, če ga imate. Na palubo prinesite rog za meglo oziroma zvonec, ki se uporablja v te namene. Prav tako pripravite bele in rdeče bakle ter rdeče signalne rakete. Bela bakla se uporablja za opozarjanje na možnost trka. Daje zelo močno belo svetlobo in osvetljuje okolico. Rdeča bakla se uporablja za označ evanje mesta nesreče, signalne rakete pa za iskanje pomoči. Ponoviti je potrebno znanje uporabe roga oziroma zvonca. Če jadramo, bomo z rogom oddajali dolg signal (4-6 sekund), ki mu sledita dva kratka (1 sekunda), vse skupaj v razmaku največ dveh minut. Plovila na motorni pogon bodo oddajala en dolg signal vsaki dve minuti. Na karto vrišemo trenutno pozicijo plovila, ki jo nato nenehno preverjamo in vrisujemo. Dandanes, ko imajo že praktično vsa plovila GPS sprejemnike, to niti ni tako težko.

Ko nas obkroži megla

Če ste poslušali nasvete iz prejšnjega poglavja, imate pozicijo plovila že vrisano na karti, drugač e to storite sedaj. S pomočjo GPS sprejemnika to ni tako težko. Slediti poziciji, v kolikor imamo na plovilu elektronske karte v povezavi z GPS sprejemnikom, ne bo težko, opisal pa bom postopek za tiste, ki teh naprav še nimajo. Trenutno pozicijo vrišemo na karto in potem sproti zarisujemo, kje se nahajamo. Kako, smo se učili pri navigaciji, zato tega ne bom ponavljal. Vsa posadka se obleče v rešilne jopiče. Krmar zmanjša hitrost plovila tako, da je plovilo čim počasnejše, obenem pa še vedno sposobno hitrega manevra. Oceniti moramo vidljivost! To storimo tako, da vržemo v vodo kos papirja ali kak podoben razgradljiv predmet (da ne onesnažujemo morja), ki bo ostal na vodi dovolj dolgo, da opravimo meritev. Preverimo hitrost plovila in nato izmerimo čas do trenutka, ko nam predmet izgine iz vidnega polja. Ker plujemo z znano hitrostjo, nam ni težko izračunati vidljivosti. Morda še bolj pomembno od dejanske vidljivosti v metrih, je čas, ki smo ga odčitali, saj nam le-ta pove tudi, koliko časa smo pri tej hitrosti oddaljeni od trka v trenutku, ko oviro zagledamo. Razen, če le-ta ne pluje proti nam. Takrat je čas precej krajši, odvisen pa je predvsem od pameti drugega kapitana. Sedaj lahko planiramo nadaljnje potovanje. To pomeni predvsem odmik od nevarnosti, kot so obala, otoki in goste prometne poti. Pri sledenju naše pozicije nam ob odsotnosti GPS sprejemnika lahko pomaga tudi globinomer. Da preprečimo nasedanje oziroma trk v obalo, lahko enostavno sledimo eni od izobat. Na karti si najprej ogledamo, kako poteka recimo 20- ali 30-metrska izobata, in če nam ustreza, ji sledimo. Pozor, obstaja tudi možnost, da kdo drug sledi isti izobati, zato previdno. Izbirajte nestandardne izobate. Kako se bomo rešili, v kolikor se obeta dolgotrajna megla, je ponovno stvar naše pozicije. Če smo blizu obale in zalivov, lahko s pametno plovbo in uporabo globinomera pridemo do plitke vode, kjer vržemo sidro in nato z ustreznimi signali na premcu plovila opozarjamo okolico na nas. Signali so podani v tabeli. V kolikor smo v prometni poti velikih ladij, bomo kar najhitreje poizkušali te vode zapustiti. Med plovbo seveda poslušamo in opazujemo okolico. Če zagledamo ladjo takoj začnemo manever izogibanja trčenju. Ne čakati na manever druge ladje, ne glede na to, kdo ima prednost. Če pluje ladja proti vam, je najbolje svoje plovilo obrniti z bokom vzporedno na premčni val prihajajoče ladje. Verjetnost, da bo ta odbil naše plovilo stran, je precejšnja. Če vidite, da je trk neizogiben, poizkusite obrniti plovilo vzporedno s prihajajočim plovilom. Tako se boste zelo verjetno le oplazili in ne boste utrpeli večjih poškodb.


vir: Navtika Kapital

Zelo dobra teorija, ampak na morju, v megli.....še nisem videl hladnokrvnega kapitana
Največ bodo znali povedat tisti, ki so to vremesko čudo tudi doživeli

[Novinec]

Nearrain, zelo si se potrudil, da si zadevo zbrskal in jo dodal na forum. Vendar, če nas megla ulovi, kot mene, na sidru, menim, da je najbolje, da preverimo, če sidro drži in tam ostanemo, seveda z označenim plovilom.
Ne vem pa kaj bi naredil, če bi me megla ujela med plovbo. Verjetno malo panike in nato veliko straha. Nekaj je res, teorija in nasveti je eno, drugo pa je praksa. Tudi Zlatko83 ima prakso. Vse je dobro, če se v tistem momentu spomneš. Vseeno hvala za odgovore in nasvete.

[škamp]

jast sem bil v puli, ko se je iz lepega privlekla megla. megla se je privalila iz italjanske smeri in ni bilo časa niti pospraviti krožnikov od krasnih ravijolov. če ne bi mel gps-ja ni varjante da bi se vrnil v 5min oddaljeno marino. z ribiči in ostalimi morjeplovci smo se malo poslušali z trobljenjem hupe, videl sem pa samo premec in to je to. če bi počlo pa raje ne pomislim, ker če mi kdo dol z plovila čmokne ga ne bi našel. tole je bila druga taka avantura, prva pa je bila pred dvema letoma ko smo se v pulo iz rabca vračali ponoči in prepluli dobre 2 uri v popolni megli. ni fino ampak to je v paketu.

[Marchi]

Nearrain prva liga. Zelo uporabno!

[luftar]

Tudi jaz sem bil takrat v Puli. res se je zelo hitro privlekla in čez kakšno uro izginila. Doživel pa sem tako meglo sredi Otranta, ko sem plul v Grčijo. Res me je bilo strah, toda nisem imel kaj kot nadaljevati pot in upati, da ne bo treščilo. Bil sem namreč sredi plovniih poti. Pred meglo sem srečal tri velike tankerje.

[nemo]

No pa bom tudi jaz opisal eno navigacijo v megli maja 2007 na poti z Menorce na Sardengno. Z kolegom sva krenila na 128 milj dolgo pot ob 05.00 zjutraj. Noc je bila zelo mirna, zjutraj pa barka ze tako vlazna, kakor ce bi celo noc dezevalo. Ze pred izplutjem sem prizgal radar, vendar ga zaradi oblike zaliva, ki spominja na Limski fjord nisem uspel nastaviti na ustrezno visino in obcutljivost. Ko sva izplula iz zaliva se je sonce ze usedlo na meglo, ki je kakor zid pocasi lezla proti nam. Radar sem nastavij na 6Nm, precej nizko, orientirall sem se po manjsih barkah, ki jih megla se ni dosegla.Nato sem pospesil na potovalno hitrost 27Nm kar barka doseze pri 1400 obr./min. No in nato sva imela oba oci na pecljih, da so naju ze pekle. Kar mi je dovolilo to hitrost je, da je bilo pred menoj 128Nm odprtega morja in pravilno nastavljen radar. Sicer sva morala med potjo veckrat zmanjsati, ker je bila megla tako gosta, da se je stemnilo. Po 12 urah navigacije se je megla 30Nm pred Sardegno dvignila in zaplula sva v krasen soncni zahod v Porto Rotondo. Med otoki ali po prometnih plovnih poteh si tega ne bi privoscil.


Slike s poti so na tem linku:


http://cid-1bad924391ba0c79.spaces.live ... A0C79!203/