Sprememba sedežev
Moderatorji: moderator2, cibro, Marchi, moderator
Sprememba sedežev
Pozdravljeni,
rad spremenil pozicijo zadnjih sedežev, ki trenutno gledajo nazaj, v pozicijo, kjer bi bila obrnjena naprej ter postavljena čisto na zadek kokpita.
Ali bi bilo zaradi te spremembe kakšne težave pri registraciji plovila?
Gre za elan GT070.
Hvala,
lp
rad spremenil pozicijo zadnjih sedežev, ki trenutno gledajo nazaj, v pozicijo, kjer bi bila obrnjena naprej ter postavljena čisto na zadek kokpita.
Ali bi bilo zaradi te spremembe kakšne težave pri registraciji plovila?
Gre za elan GT070.
Hvala,
lp
- Marcel_Mastnak
- Admiral
- Prispevkov: 4013
- Pridružen: So Jul 31, 2010 22:06
- Kraj: Celje
Super, ker imam letos registracijo.
Ali mogoče veste kdaj se bo letos odvijala v Lj.?
Imam Yamaho 2T/60ks, za v kljun čolna pa sem že nabavil 65l rosfrei tank.
Pod zadnjo klopjo, ki je še v delu, pa bo fajn prostor za blazine, torbo...
Glede na to, da na motorju nimam el.trima, me zanima ali se splača na motor montirati krilca?
Hvala
Lp
Ali mogoče veste kdaj se bo letos odvijala v Lj.?
Imam Yamaho 2T/60ks, za v kljun čolna pa sem že nabavil 65l rosfrei tank.
Pod zadnjo klopjo, ki je še v delu, pa bo fajn prostor za blazine, torbo...
Glede na to, da na motorju nimam el.trima, me zanima ali se splača na motor montirati krilca?
Hvala
Lp
Re: Sprememba sedežev
ajagarin napisal/-a:Gre za elan GT070.
polanc da ti mal pomagam
Sm jo prpelu da bo kuhala kt mami, pa je pila kt ati...
!.) Ne ga srat z krilci, raje pred plovbo nekajkrat prestavi pozicijo trima in, ko čoln ne bo v zavoju nevarno robil z premcem, ter nagibal čolna navzven, si zadel.
2.) Čim več mase nazaj, tudi rezevroar. Nikakor ne išči optimalnega težišča z rezervoarjem v nosu! Manjša poraba, bolj varno in hitrejše glisiranje bo, če bo težišče na zadnji 1/3 čolna, ali še bolj nazaj, seveda pa boš malce dlje časa iskal pravi zobček na trimu kot pri težišču bolj naprej. Zelo pogosta napaka, ki se jo večkrat zasledi tudi na tem forumu je premikanje težišča naprej. Prepričan sem, da prav nihče nima tako težkega motorja, da bi le zato in zaradi kakega potnika moral dajat rezervoar naprej. Bolje je dat masni center čim bolj nazaj, ter razmislit kaj je drugega narobe, če čoln ne glisira po željah. To je edina ekonimična in varna pot do udobne vožnje. Dobro, tisti majhni gumenjaki, ali težke jahte, ki komaj glisirajo z minimalno močjo so izjeme, ampak to ni te vrste čoln.
3.) Dvigni motor, da bo kavitacijska plošča poravnana, ali 1 cm nad dnom krme, če imaš alu prop. Če imaš inox prop lahko greš z kavitacijsko ploščo navzgor za 2-2,5 cm.
Ob upotševanju točk 1. in 2. ne bo nobenih težav niti z izglisiranjem, niti z kavitiranjem propa v valovih. Ob težišču bolj naprej bo motor takoj zakavitiral, ker je center težišča tudi neke vrste os okrog katere se čoln premetava in bolj je masni center predaj, večjo amplitudo ima krma in mimogrede prop pogleda ven iz vode.
4.) Ob 60 hp 2T motorju bi se splačalo poigrat z propom. Če že ne zaradi hitrosti, pa zaradi porabe. Vem, da bo zopet nekdo pljunil tisto;"Kaj te briga liter ali dva na uro, glavno, da je veselje." Ampak liter ali dva pomeni manj zoprnih postankov na bencinskih črpalkah ali daljši izlet.
Težišče najlažje najdeš na prikolici. Nanjo ga daš tako, da je kolo tam kjer si želiš imet težišče, nato pa naložiš "potnike" in prerazporediš opremo tako, da boš z lahkoto dvigal in spuščal priklop prikolice.
Morda še to, da inox rezervoar ni najbojša rešitev. Vedno boš imel probleme z kondenzirano vodo z gorivu in verjetno se boš rad pritoževal nad črpalkarji. Raje ostani pri plastičnem rezervoarju, če imaš možnost.
2.) Čim več mase nazaj, tudi rezevroar. Nikakor ne išči optimalnega težišča z rezervoarjem v nosu! Manjša poraba, bolj varno in hitrejše glisiranje bo, če bo težišče na zadnji 1/3 čolna, ali še bolj nazaj, seveda pa boš malce dlje časa iskal pravi zobček na trimu kot pri težišču bolj naprej. Zelo pogosta napaka, ki se jo večkrat zasledi tudi na tem forumu je premikanje težišča naprej. Prepričan sem, da prav nihče nima tako težkega motorja, da bi le zato in zaradi kakega potnika moral dajat rezervoar naprej. Bolje je dat masni center čim bolj nazaj, ter razmislit kaj je drugega narobe, če čoln ne glisira po željah. To je edina ekonimična in varna pot do udobne vožnje. Dobro, tisti majhni gumenjaki, ali težke jahte, ki komaj glisirajo z minimalno močjo so izjeme, ampak to ni te vrste čoln.
3.) Dvigni motor, da bo kavitacijska plošča poravnana, ali 1 cm nad dnom krme, če imaš alu prop. Če imaš inox prop lahko greš z kavitacijsko ploščo navzgor za 2-2,5 cm.
Ob upotševanju točk 1. in 2. ne bo nobenih težav niti z izglisiranjem, niti z kavitiranjem propa v valovih. Ob težišču bolj naprej bo motor takoj zakavitiral, ker je center težišča tudi neke vrste os okrog katere se čoln premetava in bolj je masni center predaj, večjo amplitudo ima krma in mimogrede prop pogleda ven iz vode.
4.) Ob 60 hp 2T motorju bi se splačalo poigrat z propom. Če že ne zaradi hitrosti, pa zaradi porabe. Vem, da bo zopet nekdo pljunil tisto;"Kaj te briga liter ali dva na uro, glavno, da je veselje." Ampak liter ali dva pomeni manj zoprnih postankov na bencinskih črpalkah ali daljši izlet.
Težišče najlažje najdeš na prikolici. Nanjo ga daš tako, da je kolo tam kjer si želiš imet težišče, nato pa naložiš "potnike" in prerazporediš opremo tako, da boš z lahkoto dvigal in spuščal priklop prikolice.
Morda še to, da inox rezervoar ni najbojša rešitev. Vedno boš imel probleme z kondenzirano vodo z gorivu in verjetno se boš rad pritoževal nad črpalkarji. Raje ostani pri plastičnem rezervoarju, če imaš možnost.
Nazadnje spremenil SR 290, dne So Feb 09, 2013 09:35, skupaj popravljeno 1 krat.
Ne, zelo resno in, če tvoj sarkazem zamenjaš z konstruktivno pripombo se bom potrudil argumentirano odgovoriti. Zaenkrat hudimano vzrtajam pri zapisanem in morda pripominjam, da je za veliko polomljenih prenosov v nogah krivo ravno težišče preveč naprej, pa tudi poraba skokovito naraste, ker z optimalnim trimom ne dosežeš tistega 3-5 stopinjskega vpadnega kota čolna med glisiranjem, ki velja za svetega grala varnosti in ekonomičnosti plovbe z klasičnim V dnom. Vem, da se bojite poskakovanja, ampak to je drug problem, ki se rešuje z prvima dvema točkama zapisa, z tretjo točko šele, če je težišče res zelo daleč za 1/3 vodne linije, ampak tega primera med rekreacijskimi plovili
na Jadranu verjetno ne boš našel.
Tale GT070 ima težko palubo in malce mase v riti bo blagodejno vplivalo na plovbo!
Ker sumim, da cikaš na težišče v 1/3 čolna si poglej recimo Nor Techove ali Cigarette Fishermane, lahko tudi kateri koli drug fischerman z stopničastim dnom in vgrajenimi ali izvenkrmnimi motorji. (Da ne bomo o dirkačih) Osredotoči se na prednjo stopnico in daj zraven slike ravnilo. Ob tem vedi, da je ta stopnica VEDNO okrog 10-15% dolžine vodne linije PRED masnim centrom plovila. Če se namreč težišče preveč približa tej stopnici, postane čoln smrtno nevaren. In enak masni center imajo tako stopničasti čolni kot tisti z klasičnim V dnom! Pri fishermanih zagotovo dajejo zaradi večje varnosti prednjo stopnico še bolj pred težišče, ker je premec večinoma odprt za potnike in je nekaj potnikov v premcu vračunano v varnostni faktor.
Če temu ne verjameš si najdi guruja glisiranja Savitskega ali kar "domač" Turbo institut v Zagrebu, pa ne boš imel toliko vprašajev.
še enkrat:
Prav noben gliser, ki z lahkoto glisira NE BI SMEL IMETI TEŽIŠČA PRED 1/3 VODNE LINIJE!!!
In tega si nisem izmislil, to je prvo in glavno pravilo pri konstruiranju katerega koli gliserja. Vse ostalo izhaja iz tega!
Ne rečem težke jahte, ki "glisirajo" le zato, ker jih težak premec z navorom "potegne" iz vode, ampak te v resnici plujejo z hitrostjo polizpodrivnega režima in le z to "ukano" malce privarčujejo, a to ni to. To so večinoma tista plovila, ki imajo optimalno porabo ravno na točki minimalne hitrosti glisiranja. Tudi zelo lahki gumoni z majhno močjo so nekaj podobnega. Vse ostalo žal mora slediti temu kar sem zapisal.
p.s.
Z masnimi centri raznih objektov ki plujejo po tekočinah te ali one vrste se več ali manj tudi v sanjah ukvarjam vsaj 25 let in verjemi, da je tudi meni sprva delovalo težišče tako daleč zadaj malce izven konteksta, toda ko preveriš vse kar vpliva na plovilo, ki se giblje na meji med vodo in zrakom, ti postane jasno zakaj je tako (Obe sta tekočini, le da je prva kapljenina, druga plin.)
In v tem forumu še nisem zapisal resnice, ki bi bila vsaj kanček vprašljiva! Vem, da je včasih moja trditev drugačna od splošnega prepričanja, a tako pač je in to ne pomeni, da nimam prav.
na Jadranu verjetno ne boš našel.
Tale GT070 ima težko palubo in malce mase v riti bo blagodejno vplivalo na plovbo!
Ker sumim, da cikaš na težišče v 1/3 čolna si poglej recimo Nor Techove ali Cigarette Fishermane, lahko tudi kateri koli drug fischerman z stopničastim dnom in vgrajenimi ali izvenkrmnimi motorji. (Da ne bomo o dirkačih) Osredotoči se na prednjo stopnico in daj zraven slike ravnilo. Ob tem vedi, da je ta stopnica VEDNO okrog 10-15% dolžine vodne linije PRED masnim centrom plovila. Če se namreč težišče preveč približa tej stopnici, postane čoln smrtno nevaren. In enak masni center imajo tako stopničasti čolni kot tisti z klasičnim V dnom! Pri fishermanih zagotovo dajejo zaradi večje varnosti prednjo stopnico še bolj pred težišče, ker je premec večinoma odprt za potnike in je nekaj potnikov v premcu vračunano v varnostni faktor.
Če temu ne verjameš si najdi guruja glisiranja Savitskega ali kar "domač" Turbo institut v Zagrebu, pa ne boš imel toliko vprašajev.
še enkrat:
Prav noben gliser, ki z lahkoto glisira NE BI SMEL IMETI TEŽIŠČA PRED 1/3 VODNE LINIJE!!!
In tega si nisem izmislil, to je prvo in glavno pravilo pri konstruiranju katerega koli gliserja. Vse ostalo izhaja iz tega!
Ne rečem težke jahte, ki "glisirajo" le zato, ker jih težak premec z navorom "potegne" iz vode, ampak te v resnici plujejo z hitrostjo polizpodrivnega režima in le z to "ukano" malce privarčujejo, a to ni to. To so večinoma tista plovila, ki imajo optimalno porabo ravno na točki minimalne hitrosti glisiranja. Tudi zelo lahki gumoni z majhno močjo so nekaj podobnega. Vse ostalo žal mora slediti temu kar sem zapisal.
p.s.
Z masnimi centri raznih objektov ki plujejo po tekočinah te ali one vrste se več ali manj tudi v sanjah ukvarjam vsaj 25 let in verjemi, da je tudi meni sprva delovalo težišče tako daleč zadaj malce izven konteksta, toda ko preveriš vse kar vpliva na plovilo, ki se giblje na meji med vodo in zrakom, ti postane jasno zakaj je tako (Obe sta tekočini, le da je prva kapljenina, druga plin.)
In v tem forumu še nisem zapisal resnice, ki bi bila vsaj kanček vprašljiva! Vem, da je včasih moja trditev drugačna od splošnega prepričanja, a tako pač je in to ne pomeni, da nimam prav.
Nazadnje spremenil SR 290, dne So Feb 09, 2013 10:10, skupaj popravljeno 1 krat.
Hvala za zelo strokovni opis...na mojem gliserju GT 435 S,se je poznalo v plus če je bil rezervoar spredaj ali zadaj,pa na GT 402 tudi,pa na Vegi tudi...To tkole iz prakse,tko velik strokovnjak za podvodne dele čolnov pa jaz nisem...in ti bom raje verjel ko pa z ravnilom kote preverjal..
Pri vleki smučarja so se tudi vsi ti čolni bolje obnašal če le bilo težišče bolj spredaj,..pa ah ok.
LP Iztok
Pri vleki smučarja so se tudi vsi ti čolni bolje obnašal če le bilo težišče bolj spredaj,..pa ah ok.
LP Iztok
Ravno omenjeni čolni imajo povsem plosko dno in tam nastajajo drugi problemi zaradi katerih takih plovil v glavnem de delajo več. Tudi GT 435 nima nekega V loma in je le za vzorec. (Če me spomin ne vara je bil tudi Kvarnerplastika gliser nekaj podobnega.) V bistvu deskajo po površini in kot vsaka druga deska sta tudi ta dva nemirna v vseh smereh. Navor med masnim centrom in nogo motorja je edino kar ju drži v kolikor toliko stabilnem položaju in zato jima odgovarja malce težji premec. Ampak posledično ob vsakem majhne valu vrže propeler iz vode, glisira z minimalnim vpadnim kotom, torej ima ogromno omočene površine in je sorazmerno počasen, čeprav potnikom deluje bliskovit. Vem, da vsak povprečen smučar takemu čolnu mimogrede spremeni smer plovbe, če na eni smučki dobro zategne v zavoju in malce mase spredaj omili ta fenomen ravne plate.
So pa taki čolni dobri za šibke pogone, ker hitro pridejo ven, ampak potem pa zaostajajo za vsem ostalim oblikam gliserjev. Vsi omenjeni so verjetno posledica časov, ko je bilo glisiranje glavni in edini cilj proizvajalcev, saj so bili motorji hudimano dragi, pa še močni niso bili. V tistih časih je bilo moč videti mnogo Kvarnerplastik z Tomos 18, pa tudi veliko teh elanov dvema T 18 motorjema.
GT 070 ima V obliko dna.
So pa taki čolni dobri za šibke pogone, ker hitro pridejo ven, ampak potem pa zaostajajo za vsem ostalim oblikam gliserjev. Vsi omenjeni so verjetno posledica časov, ko je bilo glisiranje glavni in edini cilj proizvajalcev, saj so bili motorji hudimano dragi, pa še močni niso bili. V tistih časih je bilo moč videti mnogo Kvarnerplastik z Tomos 18, pa tudi veliko teh elanov dvema T 18 motorjema.
GT 070 ima V obliko dna.
Nazadnje spremenil SR 290, dne So Feb 09, 2013 10:21, skupaj popravljeno 1 krat.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 14 gostov