Vendee Globe 2012-2013

[Marjan Tomki]

@Marchi

Tudi jaz nimam vedno časa za redno spremljanje... "Nalepim" pač kaj takrat, ko naletim na kaj zanimivega. Info o tem, če je uporabno pa pride prav .

Meni zanimiva ugotovitev je, da se vse več ali manj dogaja teh 2000 milj po startu in pred ciljem. Vmes je bilo ogromno težav vendar malih, ki so jih odpravljali.

Ni nujno... Ne spomnim se, kdo je povedal (Le Cléac'h ), katere težave je imel v tiho-oceanskem delu in da jih je skrival, da bi konkurent ne spremenil taktike tako, da bi izkoriščal njegovo pomankljivost. Verjetno ni bil edini.

Res pa kaže, kot da so recimo UFO-ti (NPP - neznani plavajoči predmeti) v bolj prometnem delu Atlantika večji - če so zaradi tega odpadale kobilice - od tistih, ki so nekajkrat razsule generatorje Thomsonu in podobno.

Če bo kaj časa (in najdem vire), bom poskusil sčarati kaj o tem, kaj se je kdaj/kje komu zgodilo - ampak še nič ne obljubljam.
@Ljubo

Kot sem bral nekaj komentarjev, ki se mi zdi upravičeni, da skoraj nobenih informacij ni o Bernardu Stamu. Čeprav je diskvalificiran bi lahko nekaj še o njem poročali kje se nahaja in kaj se z njim dogaja pa čeprav je diskvalificiran je člen v tej nori dirki. Na trenutke dobim občutek kot da so vsi moderni gladiatorji. Še dobro je, da so med seboj solidarni.


Po dokončni odločitvi o diskvalifikaciji na uradni strani o Stammu kar nekaj časa ni bilo nič, sem pa nekje - mislim da v njegovem profilu na uradni strani - našel povezavo na njegovo (ali njegove ekipe) stran, in tam nekje je bilo nekaj podobnega trackerju.

Po nekaj časa pa se je pojavilo nekaj prispevkov tudi o njem, verjetno zaradi zahtev obiskovalcev uradne strani, ki so podobnega mnenja kot ti (in jaz).

Tudi tale... (klik na sliko)

[al]

Škoda, da je JPDick vžgal motor, pa tudi če samo zato, da je parkiral na bojo...

[Marjan Tomki]

Do cilja priplul deseti - Tanguy de Lamotte.

Na videu vplutja v Les Sables d'Olonne je (poleg pogleda ob lepem vremenu na kraj iz helikopterja), da razkazuje deset ali enajst medvedkov. Če razumem prav, to pomeni, da bo njegova dobrodelna akcija finansirala operacije srca toliko otrokom, ki jih potrebujejo.



Malo sem poprčkal okrog težav, ki so jih imeli udeleženci. Kaže, da jih veliko ni sporočilo težav, ki so jih imeli, da bi teh podatkov ne uporabili njihovi tekmeci, da jih prehitijo (itn.). Mislim pa, da bom lahko nakvačkal nekaj (povzetek in povezave) o znanih vzrokih za vse odstope - ko utegnem, seveda

[ljubo]

No mišljeno je bilo z takimi težavami, da so morali odstopit. Da so težave skrivali pa itak. Od puščanja bark pa elektronike. Da o nepredvidenih trenutkih niti ne govorimo. Tako da ja dobri so in vsaka jim čast. Alessandro pa je po simpatičnosti na prvem mestu. Saj z njegovo barčico dosti več ni moral storit.

[Marjan Tomki]

Težave za odstopit...

Bilo je poleg tistih, ki so povzročile odstope tudi precej takih, ki bi ga lahko, pa so se za las temu izognile.

Prav zato, da se bomo iz tega česa naučili, nameravam poleg zgodb o razlogih za odstope dodati tudi nekatera taka bližnja srečanja', ki sem jih 'iztauhal'.

Dick bi bil tudi skoraj ob jambor

Dickova odpadla kobilica in o tem, da je brez nje preplul okrog 2000 NM vključno z 200-300 miljami Biskajskega zaliva, o kateri vedo vsi, ki jih to zanima, je nedvomno bila ena taka reč, kjer bi zlahka lahko prišlo do odstopa.

Ampak mnogi so verjetno spregledali, da se je - mislim da 7.1.2013 - ravno pri njem pri vožnji pri 30 vozlih vetra, pri plovbi na drugi krajšavi glavnega jadra in viharnem prednjem jadru zlomil element, ki je vezal prvo pripono jambora na premec, in torej bi mu jambor lahko padel čez krmo.


6 PM. Following this morning’s technical issue*, Virbac-Paprec 3 resumed his journey to Les Sables d'Olonne. Jean-Pierre Dick has set up a system which connects the solent to the deck. The situation is under control. The skipper of Virbac-Paprec 3 is finalizing his repairs.

* the strop (soft shackle) connected to the forestay which broke earlier.
Jean-Pierre Dick (FRA, Virbac Paprec 3):

It was a black Monday for me. What an awful day. I had to do my repairs in chaotic conditions. The piece which broke is the one that secure the mast. So I had to stop the boat because you don’t repair such a piece like that. I think I managed to do something good. But regarding the ranking it’s not positive. My repairs were very dangerous in these conditions


In to komaj dan, dva za tem, ko je že plezal po jamboru...


Captain's log, JP. Dick: " Everything is possible "

Newswires | Saturday 05 January 2013, 16:57

Comments 4
Jean-Pierre Dick © Jean-Pierre Dick / Virbac-Paprec / Vendée Globe

Having recovered from his mast-climbing effort on Virbac Paprec 3, Dick is slowly catching up with the two leaders and the Nice-based skipper thinks he can come back. " I'm feeling optimistic this morning, what a big change in the last 36 hours ! I was quite stressed out the day before yesterday because I wasn't sure I was going to manage to complete the needed repairs up the mast. But this morning, I can't help smiling, I'm feeling serene. I had some good rest last nigt because the wind was stable. I'm catchig up with the leaders, and then will be stuck in an anticyclone for several hours. I will come back and the race will get even more open when we sail in the Equator area. Now I can focus on the weather analysis, strategy and sailing fast. Everythig is possible! "




Tole zgoraj je bila slika, ko je prihajal k sebi po prejšnjem plezanju na jambor, potem pa zlomljen ta element, ki je pripenjal prvo pripono na premec.

JP Dick je uspel obrniti barko od vetra - tako da je veter jambor držal naprej - in potem dvignil večje prednje jadro (solent), katerega dvižnica je do popravila pripone vlekla jambor proti premcu, da ni mogel pasti čez krmo.

Malo manj sreče in spretnosti, žilavosti in duševne trdnosti - pa...

Elektrika

Večina ve za Thomsonove in Stammove težave z elektriko, ampak tega je po vsem sodeč bilo še precej več. Bilo je kup od udarcev sesutih agregatov, od jambora odtrganih in na jamborih razsutih električnih zadev (radarji itn.) in drugega.

Če mislim prav, je bilo to z Dickovim jamborom morda samo kak dan po tem, ko je Stamm spet zadel neko plavajočo zadevo, mislim da malo potem, ko je - malo za rtom Horn - od jadralskega prijatelja dobil 150 l goriva za agregat. Ko mu je potem, ko je spet imel elektriko, spet delala radijska postaja, je sploh lahko uradno odstopil...

(Odstopiti je moral v bistvu zaradi Rusov, ki so šli dobronamerno pomagat, ko mu je blizu Nove Zelandije zaoralo sidro in ga je neslo v njihovo tudi zasidrano ladjo - predvsem zaradi pomoči druge osebe so ga potem diskvalificirali).

In spomnimo se - mislim da se je Stamm do tistega udarca v UFO, ki mu je sesul električno napajanje in kar se je potem nadaljevalo z usodnim sidranjem južno od Nove Zealandije , stalno motal v prvi peterici, torej niti žnj jadrnica niti žnj skipper...

In Stamm in Thomson nista bila edina pri težavah z elektriko.

Mimogrede, Thomsonovo popravilo je trajalo skoraj dva tedna, in je - električno - dihal podobno na škrge, kot Stamm.
Tule med drugim pravi


“I am in the middle of some very thick fog, and conditions at the moment are pretty light. But thankfully, as my heater is still out of action as I save power, it is starting to get warmer as I head up north. I spent a short time on a reach during the night, but today I am back on the wind. The current conditions don’t marry up to what is forecast, which can be frustrating but there is nothing I can do about it but to sail the best I can in the wind that I have, I am still making good speed and happy with my progress north.

With the warmer weather I should really be thinking about shaving my beard. It is by far the longest time I have ever gone without shaving. I am not sure what I think about it, but at the moment I have no choice but to keep it. It would take about half a bucket of water for me to shave, and at the moment with my power issues I can’t spare that much water!


10.1.2013, Thomson:


The big news is my hydro generator bracket is finally finished and the hydro is currently filling my batteries fully for the first time in a month! It has been a very long process from when it broke off in a collision a month ago but I am pleased I took my time with it and very happy to have been able to do it at sea and without stopping.

A big thank you to Caterham Composites, Farr Yacht Design and our team who together came up with a viable solution that was doable on the move.

It has been a difficult month saving power but hopefully, fingers crossed, I won't have any more issues and can start running the boat normally again. I can't wait to make a load of water and get this beard off my face for one!


Ni bilo dovolj elektrike, da bi je toliko 'vložil' v desalinizator (watermaker), ni smel vklopiti gretja v kabini - 5°C je bilo v teh okoliščinah že toplo - in problem je bil, da se v teh okoliščinah nič mokrega ni moglo posušiti...

Ko je bilo to poštimano - in ko se je odločil za drugo smer, ob obali Brazilije - je šibal takole in zmanjšal prednost Dicka, ki je imel zgoraj opisane zaplete in zato padel v spremembo vremena s slabitvijo vetra, na manj kot 10 NM.

Golding je imel dva brezhibna generatorja, ampak mu je skurilo kotnroler polnjenja, in ni mogel nič z njima.

Tule precej o elektriki na Vendee Globe na splošno; med ostalim tudi:


No RADAR,problems with power.
Have you had any problems with your hydrogenerators in this race?

Well, I can't tell a lie. Ours aren't working either! I have two very good hydro generators that are working extremely well, but the little box of tricks that does the conversion has fried itself. To be honest, it nearly caused a fire, I nearly had a fire onboard, so I wasn't that impressed with that. The irony is that I have two very effective hydrogeneators both fully attached to the boat, functioning correctly, but I can't use the power.



Radar bi kruto rabil okrog rta Horn, kjer so v bližini opazili plavajoči led, pa mislim, da ga je o tem obveščal eden od dveh, ki sta bila v bližini - morda Le Camm.

Ja, tudi Gutkowski in njegova barka sta v bistvu peljala zelo dobro, ampak kar mu je delal avtopilot - oziroma oba avtopilota in še druga električna ropotija (nagibanje kobilice) in elektronika - ampak o tem posebej. To in posledice tega so ga prisilile k odstopu.

Povzetek, kaj vse bistvenega je na elektriko

Avtopilot (za solista na daleč nepogrešljiv)
signalizacija (navigacijske luči, AIS, RADAR...)
razsoljevalnik vode (watermaker)
nagibanje kobilice
komunikacijska oprema, zlasti sprejem vremenskih podatkov
računalnik za načrtovanje poti
gretje, odmrzovanje zamrznjene in segrevanje in/ali kuhanje hrane; zlasti na skrajnem jugu tudi gretje prostora in sušenje oblačil
oprema za stike z okoljem, snemanje in pošiljanje slik, videa...,
tudi glasba, razsvetlitev prostorov, bralne luči - pomemben psihološki dejavnik...

Sicer skoraj ni reči oziroma vrste opreme, ki pri tako blizu njihovih skrajnih zmogljivosti gnanih barkah ne bi crkovala...

V glavnem, nameravam napisati povzetek za vsakega od odstopov...

[Marjan Tomki]

Nekaj zgodb z začetka in prvi odstop

Poškodba 25 minut pred štartom

Barka Bertranda de Broca se je pred štartom zadela z enim od gumenjakov s trdim dnom (RIG) svoje podpore in dobila takole raztrganino.


Ker je lupina 'sendvič' in je bila sredica ranjena niso želeli, da se satje v sredici napoji z vodo, tako da je šla barka namesto na štart na popravilo.

Če sem razumel prav, so imeli tudi nekaj težav s krpanjem, tako da naj bi jim ekipa Maitre CoQ posodila neko opremo za to... (mogoče za vakumiranje in kaj za prekrivanje, da se lepo strdi, če so nanesli tudi gel coat, ampak nisem našel podatka)


S takole lepo zakrpano poškodbo je potem barka z dolgim imenom ponovno krenila na štart - dobrih 12 ur kasneje in po oceni okrog 200 NM za vodilnimi.


Potem je sicer de Broc vozil dobro, ampak v drugih vremenskih sistemih kot vodilni - in na cilj je prispel kot deseti.

Na štartu je 5 bark 'pobegnilo'

Pet bark - med njimi Gabart, Riou in Le Cléac'h pobegnilo na štartu in moralo nazaj okrog štartne boje.

Ja, nepotrpežljiva mularija in pubertetniki

Verjetno je bil ta ovinek 'zaslužen', da je Gabart prišel v vodstvo šele nekje okrog polnoči

Od takrat je obdržal vodstvo do nore ekvatorialne brezvetrno nevihtne zmede - doldrums - kjer je vreme nenapovedljivo in kjer ga je 'šibnil' Le Cléac'h - in potem sta se sabljala več ali manj do vrnitve v Atlantik, kjer je potem Gabart spet nabral nekaj prednosti in potem vodil do cilja.

Safran obrne po 50 NM - prva izguba kobilice

20121110 17.45 približno Safran - Marc Guillemot - po ok. 50 miljah s tretjega mesta obstane in potem obrne nazaj - hitrost pri povratku 3-4 vozle. Opiše, da je slišal glasen bang, potem zmanjšal površino razpetih jader in obrnil nazaj. Takole je peljala pred poškodbo (klik na sliko, seveda...)


Takole pa prispela nazaj na pregled, kaj se je zgodilo.


Izkazalo se je, da se je kobilica odlomila in ker ni nadomestne, odstop. Če oziroma ko bom našel pojasnilo, zakaj točno, bom tu dodal povezavo...

Edit:
Thomson je videl - in opisal - dogodek.


I did no think about it much but when you see what happened to Kito it is very, very hard on Kito and of course I was in a similar situation. And actually I was alongside Safran and looking directly at the boat when the keel fell off. And I have to say for Marco if he had not have eased the sheets so quickly the boat would have gone over.

I was only about half a mile away. And I was looking directly when I saw the boat heel violently and thought there was a big gust coming. And when it stayed over I thought oh shit maybe his keel hydraulics have gone, you don’t really think of the possibility of the keel falling off.



Kar je še posebej zanimivo je, da je bilo mesec pred startom objavljeno, da ima Safran prvi - in doslej edini - takole kobilico iz titana...


Še en edit:

Še ena slika titanove kobilice pred montažo - klik na sliko, kako naj bi bila narejena. Kot razumem, naj bi z letalskim podobnimi strategijami (votlo itn.) poskusili doseči, da bi bila kar najlažja - ampak v tem primeru to najbrž ni dobra izbira, saj letalski deli niso predvideni, da zadenejo več kot kako ptico in preživijo. Tu pa je jasno, da lahko zadeneš karkoli več ali manj kadarkoli...

Kaže, da je obdelava titana precej eksotična kombinacija znanosti in umetnosti - če ozirom ko o tem izvem kaj zanesljivega, kam prilepim. In če se ne motim, se je zlomil še en del iz titana pri še eni drugi kobilici na Vendée Globe - zaenkrat ne ena ne druga reč še ni dobro pojasnjena.

Safran-ovci imajo še prejšnjo - sicer že malo obrabljeno - karbonsko kobilico, tako da Safran zdaj najbrž že spet plove.


Še malo zanimivosti
Zanimivo je tudi, da kaže, da sta de Broc in Guilemot, ki sta se takrat ponoči srečala (de Broc nazaj na štart po popravilu, Guilemot med vračanjem na oceno stanja...) bratranca.

Ja, pri prejšnji Vendée Globe (2008/2009) se je Guilemot izkazal s tem, da je v Indijskem oceanu poklical pomoč Yann-u Eliès-u, ki - če sem razumel prav, si je zlomil stegnenico in potem moral zdržati več dni na barki do tedaj, ko je prispela avstralska fregata.


South of Cape Leeuwin, an accident: with a broken thigh bone, Yann sent out an SOS. Marc Guillemot, the competitor closest to him changed course to help him while the Australian rescuers made their way towards them.



Tista zgodba... (v Francoščini).
Tista zgodba... v angleščini (tu tudi o tem, kako je prišlo do tega zloma stegnenice)

Na koncu je Guilemot kljub temu, da se je nekaj dni zadržal okrog tega, da je imel težave z jamborom in da je v zadnjem tednu pred ciljem tudi izgubil kobilico - takrat uspel biti tretji.

Aha, Eliés se je po kasnejših jadralskih dosežkih sodeč solidno pozdravil... njegovo takratno barko Generali so pa pustili in je bila zadnjič opažena 700 NM južno od Avstralije. - če je verjetni Telegraph-u

Tokrat bilGuilemot žal prvi - od tistih, ki so izpadli.

[Marjan Tomki]

Spodaj - Kito de Pavant in drugi odstop po trčenju z 'ribarico'

Di Benedetto še kakih 300 NM do cilja.

Glede na to, da je veter šibak, da je napoved za naslednji dan-dva podobno šibek veter in da je v podobno šibkem vetru v zadnjih 24 urah prevozil kakih 150 NM, utegne to pomeniti še dva dni plovbe.

Ker je na poti že tri tedne dlje kot zmagovalec, bi bilo zanimivo prebrati, koliko ima še zaloge hrane...

Takole je - s počenim rebrom, brez uporabnih jader za vožnjo z vetrom in barko brez nagibne kobilice - peljal pred nekaj dnevi, ko mu je še pihalo...

Nadaljevanje - upam poučnih - zgodb o zanimivostih in težavah pri letošnji Vendée Globe

Prvo noč mislim, da je tudi Bossieres (Akena Verndas) nekaj zadel s krmilom, ampak mu ga je samo dvignilo, ni pa bilo videti poškodb (zdaj ne najdem povezave). De Broc - deset ur kasneje in 200 NM za ostalimi in zato na bistveno šibkejšem vetru potoži, da ima oziroma da mu je nekaj zmeden avtopilot. To je zanimivo zato, ker so težave z avtopilotom pestile tudi druge - Gutkowski je predvsem zato moral odstopiti.

Riou in PRB takrat še čisto med vodilnimi

Na tej sliki se tudi lepo vidijo smerniki (daggerboards) na barki PRB, ki se je tedaj še zagnano podila med vodilnimi. Sicer je tudi Riou oziroma PRB kasneje moral odstopiti.

Je pa ta slika tudi malo za Tex-a, če bo zašel sem pogledat, ko ima barka na premcu trikrako zvezdo

Kito de Pavant na Groupe Bell - drugi odstop - po trčenju z ribiško ladjo

Takile so bili premec in poševnik na njem ter levi bok in leva opora pripone jambora pred trčenjem. Klik na sliko za prvo sporočilo o trčenju...

Trčenje je bilo pred portugalsko obalo okrog 10 ure dopoldan po lokalnem času in ribiška ladja ni imela vklopljenega AIS. Zato se ni sprožil na 10 NM oddaljenosti nastavljeni alarm na Pavantovem AIS, ker barke z izklopljenim AIS program v PRBjevem AIS ensotavno ni mogel zaznati. Pavant je svojemu timu rekel, da tudi ni bilo nobenega VHF klica in da domneva, da ribiška ladja ni imela nikogar na straži. Domnevam, da de Pavant ni imel vklopljenega RADARja ali njegovega programa za alarm o nevarnosti trčenja, ker se je zanašal na vidljivost in AIS. .

Udarec je bil po vsem sodeč predvsem v poševnik (kosnik, bow-sprit) in levo oporo pripono jambora (outrigger). Tega je praktično iztrgalo iz trupa in poškodba trupa in palube sta bila taka, da tega ne bi mogli kakovostno popraviti in se vrniti na štart v času do zapiranja štartne linije...

Edit: na video posnetku ni jasno videti, da bi bilo sedež opornika iztrgan, kot se mi je zdelo po sliki prej.

De Pavant je uspel temu, da nenadoma ni bilo več pripon na levi strani jambora, dovolj hitro prilagoditi jadra in srečno obdržati jambor. Najprej skoraj ni mogel verjeti, da bi moral ponovno odstopiti, tokrat že po dveh dneh plovbe.



I am not angry at the fisherman but at me because it should not have happened. You can’t anticipate this happening, but I went down at just the wrong time.


Torej: "... nisem jezen na ribiče ampak nase... enostavno sem šel s krova ravno ob nepravem času...".

Tako se je de Pavant vseeno moral tudi letos od tekme posloviti daleč pred ciljem (klik na sliko).


Edit: Kito de Pavant na videu pokaže poškodbe...

O barki... (klik na sliko)


Poškodovana barka v razmeroma mirnem morju ni bila v nevarnosti, da jo valovi zalijejo skozi poškodovana mesta in je srečno prispela v Cascais (klik na sliko).

Dobro se vidi nazaj zasukana leva opora jambora in vrv - verjetno nekaj improvizacije, ki skrbi, da jambor ne pade na desno stran.

To je bil drugi odstop od 20 udeležencev.

[Marjan Tomki]

Alessandro di Benedetto tudi na cilju

Danes okrog 15 30 po lokalnem času je na cilj srečno prispel tudi enajsti - od dvajsetih, ki so štartali.


Poleg najhitrejšega časa prvih pod 80 dnevi (ki je bil še pred nekaj leti težko dosegljiv barkam z večjimi posadkami (Jules Verne nekaj) je zdaj še en rekord, in sicer najkrajši razmik doslej med prvim in zadnjim na cilju na Vendée Globe, in sicer je di Benedetto priplul na cilj 26 dni, 17 minut in 50 sekund za zmagovalcem.

Vrelec dobre volje

Ne vreme, ne položaj, ne nalomljena rebra niso mogla iz Benedettovih sporočil odstraniti dobre volje.



Whatever the weather, wherever he was on the globe, Alessandro di Benedetto was this Vendée Globe’s eternal ray of sunshine. His constant good humour, his transmission of his simple joys of being at sea, his rich accent and unstoppable dialogue stole the hearts of race fans and followers a long time ago. But in finishing eleventh today so too he completes a very good sporting performance.

Zgodovina

Ko je julija 2010 priplul v Les Sables d'Olonne in s tem sklenil 268 dnevno solo neprekinjeno plovbo okrog sveta (po trasi Vendée Globe) v barki razreda Mini 6,5 m, je več kot vzbudil zanimanje med oceanskimi jadralci. Tudi tisti, ki so sami jadrali na takih barkah si niso mogli predstavljati, kako je to zmogel - še posebej, ker je že pred rtom Horn je izgubil jambor in od tam do cilja priplul z improviziranim jamborom in jadrovjem.

(Mislim, da je bila taka zadnja pot, po kateri je plul Šterk... - di Benedetto je svojo uspel dokončati.)

Med njimi Arnaud Boissières ni pozabil svojih let na Mini in...

Sedanji Team Plastiqure - barka z zgodovino

Tako se je di Benedetto zagledal v barko Solune, ki jo je Thomas Coville peljal na Vendée Globe 2000, Sébastien Josse leta 2004 in ‘Cali’ Boissières leta 2008. To ni niti najhitrejša niti najbolj učikovita med barkami, je pa razmeroma enostavna za upravljanje in jadranje. Preseli se v Les Sables d'Olonne, pobira izkušnje zlasti od Boissièresa, najde sponzorja in - ko stopa v neznano, v svojo prvo IMOCA tekmo, vzame zaloge za 140 dni.

Ni primerjave z ostalimi

Di Benedetto je dejansko izven kategorije z ostalimi. Ni imel niti konkurenčne barke niti dosti izkušenj s tekmovanj nasploh. Tako se je odločil startati zmerno in med plovbo postopno naštudirati barko. Kot še nekateri (Thomson...) je štartal z virozo in prvi dnevi so bili težki, tako da se znajde v ozadju - in namesto da bi se sekiral, uživa.

Barka
Za podatke klik na sliko...

Nekaj številk...

Največja razdalja v 24 urah - 405 NM - povprečna hitrost 16,9 vozla (15.12.2012)
And he passed Cape Horn on January 17th a day quicker than Arnaud Boissières had done in 2008-9 on the same boat.
Torej - od štarta do rta Horn je jadral dan manj, kot Arnaud Boissières z isto barko pri prejšnji Vendée Globe...
Več na povezavi zgoraj pod sliko...

Uradna slika in rezultati udeležencev po tekmi

Vendée Globe 2012-2013 final leaderboard
1- François Gabart (FRA/MACIF) 78d02h18'
2- Armel Le Cléac´h (FRA/Banque Populaire) 78d05h33' (+3h17’)
3- Alex Thomson (GBR/Hugo Boss) 80d19h23' (+2d13h49’)
4- Jean-Pierre Dick (FRA/Virbac-Paprec 3) 86d03h03' (+8d00h47’)
5- Jean Le Cam (FRA/SynerCiel) 88d00h12' (+9d21h56’)
6- Mike Golding (GBR/Gamesa) 88d06h36' (+10d04h19’)
7- Dominique Wavre (SUI/Mirabaud) 90d03h14' (+12d00h58’)
8- Arnaud Boissières (FRA/AKENA Vérandas) 91d02h09' (+12d23h52’)
9- Bertrand De Broc (FRA/Votre Nom autour du Monde avec EDM Projets) 92d17h10' (+14d14h53’)
10- Tanguy De Lamotte (FRA/Initiatives-coeur) 98d21h56' (+20d19h39’)
11- Alessandro Di Benedetto (FRA-ITA/Team Plastique) 104d02h34' (+26d00h17’)

Not in the rankings:
Bernard Stamm (SUI/Cheminées Poujoulat), disqualified

Did not finish
Marc Guillemot (FRA/Safran) lost his keel on November 10
Kito de Pavant (FRA/Groupe Bel) hit a fishing boat on November 12
Louis Burton (FRA/Bureau Vallée) hit a fishing boat on November 14
Sam Davies (GBR/Savéol) dismasted on November 15
Jérémie Beyou (FRA/Maître CoQ) keel jack problem on November 17
Zbigniew Gutkowski (POL/ENERGA) autopilot issue on November 21
Vincent Riou (FRA/PRB) hit a UFO on November 24
Javier Sanso (ESP, ACCIONA 100% EcoPowered) capsised on February 3




Nekaj slik prihodov na cilj vseh, ki so pripluli v Les Sables D'Olonne

Edit:
Drugi del di Benedettovega prihoda na cilj - približno pri 2:50 posneta neugledna majhna barka s kupom reklam in italijansko zastavo pred premcem Team Plastique je tista, s katero je pred temle peljal isto pot 240 dni solo. Kam neki je spravil zaloge

Edit: Alessandro Di Benedetto je pred tem odplul že kar nekaj zanimivih 'lumparij', tudi recimo s katamaranom Hobie Cat med Yokohamo in San Franciscom...

Je še zanimanje, da 'prilimam' zgodbe o težavah in odstopih? Meni je dalo veliko misliti...

[kekeck]

Če mene vprašaš kar še kaj nalimaj, je le regata vseh regat.

[Marjan Tomki]

OK, potem se bom še malo igral.

Še kaj o SAFRAN - prvi, ki je letos izpadla

Najprej - v prispevku o odpadli kobilici Safrana (izpadel le nekaj ur po štartu) zgoraj je dodana ena slika kobilice in pod njo povezava o tem, kdo in kako približno naj bi jo 'sčarali'. V glavnem, o titanovi kobilici je malo v tistem prispevku in tu ne bom ponavljal.

Na povezavi pod spodnjo sliko je še nekaj zanimivosti, med drugim o ožičenju, krmilih, navigacijskem sistemu (inercijskem, domnevno neodvisnem od GPS - kasneje bom vedel več) in novem jamboru. Veliko tehnologije je v tesnem 'sorodstvu' z letalsko in vesoljsko.



Na krmilih preizkušajo 3D razporeditev oziroma tkanje karbonskih niti (ne le po plasteh), kar naj bi ob udarcih preprečilo delaminacijo. Tehnologija je sicer namenjena za novi rod reakcijskih motorjev.

Poleg tega naj bi z zamenjavo vzvodja krmilnega sistema s kabli povečali zanesljivost in zmanjšali težo.


Ožičenje (arhitektura, materiali, dokumentiranje...) naj bi bilo neposredno prešeneno iz letalstva - recimo za manjšo težo Al namesto Cu - ampak letal ne zaliva morska voda... bomo videli, kako se jim bo obneslo. Na naslednjih tekmah, ne tu - seveda - tokrat so zaradi izgube kobilice izpadli že skoraj na začetku.

Temeljito preizkušanje kompozitov, iz kakršnih je trup, je prineslo spremembe, ki naj bi pri enako trdnem in togem trupu prinesle 10% prihranek pri masi. Bomo videli na naslednjih tekmah, če niso včarali kakšnega hrošča v programe za snovanje trupov...

V glavnem, pri kobilicah zadnje generacije se je iz testov (koliko odpadlih?) defintivno treba še kaj naučiti.

Tale kompaktni inercijski navigacijski sistem bi moral bistveno izboljšati odzive avtopilotov na valove - seveda ko bosta oba sistema dobro integrirana in bodo mravljinčarji požrli vse hrošče in podobno golazen v programski opremi.

Če se spomnilo, da je Gutkowski izpadel po več dneh poskusov zamenjati SW obeh avtopilotov s takim, ki ne bo zezal, potem to z hrošči ni nakladanje.


Ampak ko bo to enkrat delalo tudi ni nujno, da bo iz tega sama korist - lahko se zgodi, da bo čez nekaj deset let zakonsko prepovedano ročno upravljati vozila, in v tem primeru me zanima, kje bo 'mularija' tedaj novih rodov dobila izkušnje, potrebne za načrtovanje in izdelavo HW in SW za podobne namene - da o upravljanju poslovnih sistemom ne govorimo.

Rezultat - če bomo - kot civilizacija - ozkogledno specialistično (= 'fahidiotsko') butasti - bodo 'inteligentne naprave' in butasti uporabniki. Zanimiva smer evolucije...

3D vpletanje/tkanje karbonskih niti namesto plasti je/bo v uporabi tudi pri izdelavi jambora, poleg tega pa so elementi, kot je tračnica za jadro zdaj izračunani kot del nosilne konstrukcije jambora.

Imam občutek, da bo to moralo še skozi nekaj krogov testiranja, zlasti pri programski opremi za načrtovanje tega.

[Marjan Tomki]

Trčenje z ribiško ladjo in izpad Bourtona, izguba jambora Sam Davies

Zjutraj tega dne se je JP Dick potapljal pod svojega VIRBAC PAPREC 3, ki se je zapletel v neke vrvi, ki so ga zadrževale - 'operacija' je bila uspešna.

Pred tem, zgodaj zjutraj je ob slabi vidljivosti in precej valovitem morju - s 27 leti najmlajši od jadralcev - Bourton - s prižganim AIS in radarjem, pri 30-35 vozlih vetra in okrog 20 vozlih hitrosti barke - za trenutek opazil in v naslednjem hipu že z levo stranjo barke Bureau Valée oplazil srednje veliko ribiško ladjo.

Takojšen pregeld ni pokazal poškodb trupa ali opor pripon jambora (outrigger) in Bourtonu je za trenotek odleglo, potem pa je opazil poškodbo karbonske pripone jambora. Takoj je obrnil barko na desne uzde (to je razbremenilo levo pripono) in se obrnil proti Lisboni, da bi čimprej prespel do kopnega.

Ob zori je poslikal zadevo in slike poslal tehnični ekipi, da bi lahko ocenili poškodbo. Bilo je jasno, da s tako poškodovano pripono ne more nadaljevati, obstajala pa je možnost, da se vrne na štart, zamenjajo pripono in ponovno štarta, če se lahko vrne dovolj hitro, preden se štartna črta za zamudnike zapre. Sicer bi bilo težko priti do nadomestne karbonske pripone, ker jo izdelajo po meri in to običajno traja 3 tedne. 700 NM in štiri dni do Les Sables d'Olonne bi lahko šlo, če bo veter pihal z desne, sicer pa...

Imel sem vtis, da sem nekje videl sliko poškodbe, ampak je ne uspem več najti.

Medtem je Gabart vodil, Stamm se je dajal z Le Cléad'h-om za drugo mesto in Riou se je z devetega mesta prebil nazaj na četrto. Nemirno morje z valovi iz raznih smeri...

Bourton je medtem plul nazaj. Do vhoda v Biskajski zaliv je šlo po sreči - veter je bil z desne in šlo je dovolj hitro, da bi lahko še ujel odprto štartno črto za ponoven štart - 20.11. do 13:02.

Med tem, ko se je vračal še vedno z upanjem na ponovni štart, je Sam Davies izgubila jambor... ampak njeno zgodbo smo že sproti obdelali.

Flotne novice v tem času...

In 14. 11. Sansoju - ki je kakih 200 NM za prvim na 11. mestu, prej pa mislim da se je občsno motal tudi v prvi peterici - pade glavno jadro, ker je odpovedal del, ki povezuje dvižnico, vrh glavnega jadra in vodilo na jamboru. Z vzpon na jambor rabi dovolj mirno morje in v tem vremenu ga mora iti iskat v zavetrje za enega od Kanarskih otokov.

Čeprav ne more dvigniti glavnega jadra, od severno od Madeire do Kanarskih otokov ne zgubi več kot eno mesto.

Sansoju poseg na jamboru uspe, v brezvetrju pa zgubi kar nekaj ur, preden v zavetrju za otokom spet potegne veter.

Gutkowskega zezajo elektrika in elektronika, ne delajo alarmi, zeza avtopilot... to pomeni, da ne more zadremati, moral bi pa hkrati voziti, jesti, popravljati... in tudi malo zadremati. Ne kaže dobro... Ampak o tem bomo tudi še posebej.

Aha, takrat enkrat je do tedaj vodilni Gabart peljal po smeri, v kateri je veter pojenjal, Le Cléac'h pa po smeri, kjer ni in Armel Le Cléac'h je prešel v vodstvo in ga obdržal do prehoda v Indijski ocean, kjer se je spet začelo 'sablanje' od blizu in do rta Horn mislim, da sta se nekajkrat zamenjala v vodstvu.

Ko se pokaže, da bo veter v Biskajskem zalivu pihal s severozahodnega kvadranta, mora Bourton odnehati.

Obrne proti obali v La Coruna... (slika je s tega sporočila, ampak je morala biti posneta pred poškodbo, ker je tu na levih uzdah).

Po času poškodbe (14.11) tretji, po času ko odneha (16.11) četrti odstop - vmes, 15.11 je namreč padel jambor na Saveol - in tam je bilo skoraj takoj jasno, da je odstop.



Jambor je padel ponoči in v času dogodka je bila Sam pod palubo, tako da doslej nisem našel podatkov, kaj točno naj bi povzročilo izgubo jambora. Sam je potem odplula na Madeiro in tam so na Saveol improvizirno namestili manjši jambor in s tem je Sam barko odpeljala nazaj v Evropo.


Edo je žal pobrisal svoje prispevke o tem. Upam vsaj, da smo mu šli na živce samo mi in ne tudi morje...

Skupaj do tedaj izpadli že štirje od 20.

[Marjan Tomki]

Povezave na povzetek tekme na uradnih straneh VG


A look back on the race (1st part): Start and down the Atlantic - in moj povzetek

Start desetega novembra 2012 ob 13 02


Prvi teden
Gabart, De Pavant, Gutowski, Le Cléac'h in Riou 'pobegnejo' na štartu in če sem razumel prav, so morali standardno nazaj okrog štartne boje in še enkrat čez štartno črto.

25 minut pred štartom Bertrand de Broc dobi poškodbo zaradi trčenja z enim od gumenjakov svoje podporne ekipe in se pred štartom vrne popravljat. S popravljeno barko ponovno štarta 13 ur za ostalimi in se pri izplutju sreča z Guillemotom, ki se vrača, ker je njegov Safran manj kot 5 ur po startu ob (oh in sploh de luxe iz titana) kobilico in to je prvi odstop. De Broc pa pade v šibkejši veter kot je bil nekaj ur prej in tega do konca ne uspe več nadoknaditi.

Gabart prevzame vodstvo in ga obdrži za teden, dva...

Tretjega dne Kito de Pavant zadene ob ribiško ladjo brez vklopljenega AIS. Poškodbe niso popravljive med tekmo in tekma je za še enega od favoritov končana (več podrobnosti o teh izpadih v prejšnjih prispevkih)

Ne dolgo za tem tudi najmlajši tekmovalec, Louis Burton zadene ribiško barko (tudi brez vklopljenega AIS. Trup in nosilci pripon jambora niso poškodovani, je pa resno poškodovana karbonska pripona, tako da sme pluti le na desnih uzdah (right tack). Poskusi pripluti v nazaj v Les Sables d'Olonne pravočasno, da bi lahko - če uspejo dobiti nadomesno pripono - štartal znotraj časa, preden se zapre štartna črta. Veter čez Biskajski zaliv bo z leve, v tem primeru bi bil verjetno ob jambor, če bi vztrajal.

Med tem, ko se je Burton vračal še v upanju, da bo morda šlo s ponovnim štartom, je bila ponoči Saveol, barka Sam Davies, v zelo sitnem vremenu ob jambor. Tu je bilo takoj jasno, da ne bo šlo naprej - tretji in četrti odstop.

Dotlej 5 dni in štirje odstopi.

V višini Kanarskih otokov Le Cléac'h bolje izbere smer in ima močnejši veter - in prevzame vodstvo, in ga obdrži na celi poti proti jugu na Atlantiku, ampak vodstvo je tesno - prvi trije so tkrat po oddaljenosti do cilja kakih 25 NM narazen, prvih šest pa 100 NM.


Drugi teden

17. novembra se na barki Maitre CoQ zlomi vzvod (tudi iz titana), ki nagiba kobilico; ta mislim da ostane v eni od skrajnih leg. Dva dni kasneje je jasno, da taka barka ni niti varna niti dovolj hitra za tekmo in Jérémie Beyou je peti, ki mora odstopiti.

Približno v tem času Alex Thomson polomi povezovalno letev obeh listov krmila, ampak uspe zakrpati, ne da bi opazno izgubil hitrost.

Javier Sanso ima okvaro - lom - mehanizma, ki na vrhu glavnega jadra povezuje tračnico na jamboru, vrhnjo letev glavnega jadra in dvižnico glavnega jadra. Jadro mislim da pade, dvižnica in polomljeni del pa ostaneta na vrhu jambora in Sanso mora za popravilo na jambor. Morje je zunaj prenemirno in tako mora brez glavnega jadra do zavetja (za enim od Kanarskih otokov, mislim) - tam srečno popravi, ampak ovinek - in da potem pride nazaj iz zavetja za otokom na veter, potraja - prvi solidno pobegnejo.

Oblikujejo se tri skupine - vodilni (Le Cléac'h, Gabart, Dick, Stamm, Riou, Thomson), izkušeni mački blizu za njimi (Golding, Wavre, Le Cam) in zaostalci (Boissières, De Lamotte, De Broc, Di Benedetto).

9. dan prvi zapelje v področje s slabim slovesom blizu ekvatorja, v katerem so vetrovi praktično nenapovedljivi in je bistveno imeti srečo - 'doldrums'. Pri tem se čelo strne in nekateri med tekmovalci so tako blizu, da se vidijo.

21. novembra 'po dolgih mukah' in nekaj nevarnih situacijah zaradi težav z avtopilotom, mehanizmom za nagibanje kobilice( in računalnikom, ki bi moral omogočati poročanje), o katerih več v enem naslednjih prispevkov, odstopi Zbigniew Gutkowski.

Istega dne je Le Cléac'h srečno iz vetrne zmede in prvi čez ekvator, ampak dober kupček ostalih je nekaj ur za njim. Naslednji dan je - osmi - čez ekvator tudi Golding, 22-tič.

Visok tlak (ki tam pomeni šibke vetrove), ki je običajno okrog otoka Svete Helene je tokrat precej južno, tako da prvi peljejo bolj zahodno kot običajno.

Tretji teden

24. novembra Vincent Riou zadene pol potopljeno veliko kovinsko bojo, ki jo je moralo odnesti iz kakega pristanišča. Zatrgano levo stran premca in resno poškodovan opornik leve pripone jambora poskuša popravljati, ampak izkaže se, da dovolj dobro popravilo ne bo možno in zmagovalec ene prejšnjih tekem Vendée Globe naslednji dan odstopi.

Vodilni se malo razidejo - Le Cléac'h se odloči pluti po krajši poti bolj vzhodno, več ostalih - Dick in Gabart pa bolj zahodno, kjer računajo na močnejše vetrove.

Srednja skupina - le Cam, Golding in Vavre se začno približevati vodilni skupini. 250 NM za temi Javier Sanso solidno - za 150 NM prehiti Arnauda Boissièresa.


Četrti teden

Dick z zahodno smerjo zadene močnejši veter in z novim 24-urnim rekordom (502 NM/24 ur) za kratek čas preide v vodstvo. Ampak Gabart vseeno prvi prepelje prva 'ledena vrata'.

Le Cléac'h, Gabart, Dick in Stamm vozijo blizu drug drugemu, Thomson kakih 100 NM za njimi. 'Trije starejši' so okrog 400 NM za njimi. Drugega decembra se Le Cam potopi pod barko, da s kobilice odstrani mrežo, v katero se je zapletla njegova barka - zadeva uspe. Tretjega decembra Le Cléc'h z 22 dni, 23 ure in 46 minut popravi prejšnji rekord v vožnji od štarta Vendée Globe do Rta dobre nade, ki ga je l. 2004 postavil Vincent Riou, za več kot 24 ur. Zdaj je iz Atlantskega zaplul v Indijski ocean.

V tem delu so imeli vodilni zelo močan veter, tako da so zadnji, ki jih je 'lovil' anticiklon, zaostajali že za 2200 NM. Le Cléac'h je zapeljal na sever k 'ledenim vratom', kjer je treba vsaj enkrat biti severno od njih - kar naj bi poskrbelo, da ne bi pluli toliko južno, da zaidejo v plavjoči led - ampak nekaj ostalih je tvegalo in plulo južneje in šlo čez ledena vrata kaneje in vzhodneje, in ujel se je v anticiklon, tko da sta ga za kratek čas prehitela Gabart in Stamm, dokler nista tudi ta morala na sever do 'ledenih vrat'.

Od štarta do tu je bilo 7 odstopov.

A look back on the race (2nd part): Indian Ocean

Peti teden
Le Cléac'h je ponovno prevzel vodstvo. Vreme je bilo naklonjeno velikim hitrostim - močan veter, ki pa še ni močno dvignil morja, in v tem je Gabart je popravil Dickov 24-urni rekord izpred le nekaj dni - na 534,48 NM - in prevzel vodstvo. Videti je bilo, kot bi se ta dva sta se šla 'match race' tako na ostro, da je bilo naslednjim iz skupine težko slediti.

Thomson je v 24 urah zadel dva plavajoča predmeta, kar je uničilo enega od hidrogeneratorjev, poškodovalo krmilo in polomilo drugo vezno letev med obema listoma krmila. Stamm je imel težave z nečim pri glavnem jadru... le Dick se je držal vodilnih dveh.

Le prvi trije so ostali v področju z močnim vetrom, Stamm in Thomson pa sta že zaostala toliko, da sta padla v šibek veter, tako da se je in zaostanek naglo povečal na 500 oziroma 600 NM.

V tem času -12.12., manj kot deset dni za prvim - je iz Atlantika v Indijski ocean zaplul tudi zadnji Di Benedetto.

[Marjan Tomki]

Nadaljevanje povzetka uradnega povzetka tekme

A look back on the race (3rd part): Pacific Ocean

6. teden

Južni ocena, mraz, Le Cléac'h in Gabart spretno izrabljata svojo lokacijo v vremenskih sistemih in močnejše vetrove, kot jih imajo ostali in povečujeta prednost pred tistimi, ki so zaostali v področja z visokim zračnim tlakom in šibkejšim vetrom.

7. teden

Le Cléac'h in Gabart nadaljujeta svoj 'match race' južno od Nove Zelandije - piše, da je Le Cléac'h ob obratu z vetom prešel v vodstvo, nato je obrnil tudi Gabart in ponovno prešel nazaj v vodstvo prej, preden je bil lahko vrstni red ažuriran na internetni strani.

Dick je ujet v šibkejši veter zaostajal malo več kot 500 NM, Thomson in Stamm pa sta zaostajala okrog 900 NM.

Za božič je Le Cléac'h prvi dosegel zahodna pacifiška ledena vrata in spet začasno prevzel vodstvo.

Za Stamma je bil božič dosti težji - obrnil je na sever proti Novi Zelandiji, da bi našel zavetje, kjer bi lahko popravil hidrogeneratorja. Elektrika mu je skoraj pošla in v teh pogojih prečkanje Pacifika ne bi šlo... Ko se je zasidral, se je vreme zelo poslabšalo, začelo mu je orati sidro tako, da ga je neslo proti tudi zasidrani ruski ladji. Mornar z gumenjaka tiste ladje mu je prišel na palubo, potem pa se je Stamm, ko je barko neslo, tudi privezal na rusko ladjo . Ponudili so mu pomoč in gorivo (za agregat, kar mu je pošlo), kar je zavrnil...



December 24: After having found a shelter north of the Auckland Island on the 23rd, Bernard Stamm found out in the evening (local time) that another boat, the Professor Khromov, moored in the same bay. As Cheminées Poujoulat started drifting, the Swiss skipper is forced to moore his monohull to the Russian boat in order to save his IMOCA. Bernard Stamm refused the extra fuel offered by Professor Khromov, but one of their crewmembers came on board to help with the mooring operation. The Race Committee filed a complaint. On the same day, because of tough weather conditions, Bernard Stamm had to go back at sea to find another shelter in Dunedin.



Preden je obrnil k Avstraliji, je bil Stamm skupaj z Thomsonom (4. in 5.), ko pa je spet odplul proti Rtu Horn, bi pa bil deseti od 13, ki so še pluli.

Stamm o tem:

Bernard Stamm (SUI, Cheminées Poujoulat), January 2
As you can probably imagine, things could be better. I’m allowed to ask for the case to ber e-opened and that’s what I’m going to do. To me, everything I did was done in the spirit of the race. I think the jury hasn’t taken the context into account because all I did was try to save my boat.



Odločitev razsodišča: diskvalifikacija zaradi sprejetja pomoči. (Povezave na podrobnosti o tem še pridejo).

Med tem sta se vodilna znašla v področju s šibkejšim vetrom in Dick in Thomson sta se jima spet približala. Osemindvjsetega decembra samo di Benedetto - 4000 NM za prvima dvema - še ni zaplul v Pacifik.

Najbrž v tem času enkrat je Taguy de Lamotte takole pobiral genaker z vode

Če staknem opis dogodka, bom pod sliko 'poknil' povezavo.

Na silvestrovo je bil Armel Le Cléac'h blizu Rta Horn - tokrat so v bližini opazili plavajoči led. Neugodno... Štiri leta nazaj so v približno takem času reševali Le Cam-a...

Tu je precej na dnu strani video posnetek Banque Populaire, Le Cléac'h-ove barke, z MACIF-a - po dirki okrog pol sveta v vidni razdalji... Res kot 'match race'.

A look back on the race (4th part): Sailing up the Atlantic

8. teden

Gabart je obrnil okrog Rta Horn uro in četrt pred Le Cléac'h-om. Vodilna sta tedaj plula nekoliko počasneje kot prej, tretji - JP Dick je bil ok. 400 NM (in ok. 2 dni) za njima in ok. 250 NM pred Thomsonom. Takrat enkrat je tudi Di Benedetto zaplul v Pacifik.

Za okolico Rta Horn pa so razglasili nevarnost plavajočega ledu oziroma da je verjetno tako daleč na sever (do otoka Staten Island) prineslo ledene gore.

Naslednji je v Atlantik zaplul Le Cam 6 dni kasneje. Tam je nekdanjo skupino treh 'seniorjev' ujelo še nekaj ostalih in zdaj so na razdalji 500 NM z Goldingom in Vavrom pluli tudi Stam, Boissières in Sanso.

Stam, ki je pri Novi Zelandiji še zavrnil ponujeno gorivo za agregat in uspel spraviti v pogon hidrogeneratorje, je še enkrat zadel plavajoč predmet in jih razsul. Potem, ko je obrnil okrog rta Horn, je sprejel 150l goriva za agregat in peljal naprej proti Franciji že izven tekme - dejansko je obvestil, da zapušča tekmo prej, preden je razsodišče sprejelo dokončen sklep o diskvalifikaciji 'zaradi nedovoljene pomoči ruskega mornarja'.

9-11 teden

Vodilni so bili sicer na poti proti severu v toplejše vode, a v 45 vozlov vetra in 6 m valove (swell so več ali manj urejeni valovi iz ene smeri - ne poznam še Slo izraza). Dick - potem ko se je že zelo približal vodilnima - je imel najprej težavo z genakerjem, nato mislim da še s pripetjem prve pripone na premec...

Le Cleach je imel druge težave. Šestega januarja je bil le 10 NM za Gabartom, po ne najboljši oceni pričakovane spremembe vremena in jakosti vetra 100 milj dalje in dva dni kasneje 100 NM za njim, še 6 dni kasneje je razdalja narasla na 260 NM.

Njegov malo hitrejši prehod skozi ekvatorialno vetrovno zmedo ('doldrums') je malo zmanjšal Gabartovo prednost, ampak ne dovolj.

Do cilja

Sedemindvajsetega januarja ob 15 15 po francoskem času je Gabart kot prvi zapeljal čez ciljno črto.

Po 78 dneh, dveh urah in 16 minutah tesne tekme zlasti z Le Cléac'hom in s povprečno hitrostjo 15,3 vozla, le 3 ure 17 minut pred Le Cléac'hom, prva, ki sta solo obplula svet po tej poti v manj kot 80 dneh.

Dva dni kasneje je čez ciljno črto na tretje mesto priplul Thomson, z eno generacijo starejšo barko.

Tretje mesto mu je moral prepustiti Dick, ki je preplul 2,650 NM brez kobilice, ki jo je izgubil 600 NM južno od Azorov, na četrto mesto.

Atlantik tudi ni bil nežen s skupino 'seniorjev' - prvi od njih, Le Cam, je prispel 6. februarja, za njim pa Golding in Vavre, dober teden za prvimi. Za njimi so se zvrstili Bossieres, De Broc in še kasneje de Lamotte - in še kasneje in zadnji prispeli - di Benedetto.

Sanso je 3. februarja izgubil kobilico 400 NM južno od Azorov tako, da se je barka prevrnila in ga je s splava blizu prevrnjene jadrnice s helikopterjem pobrala portugalska reševalna služba.

Na zgornji povezavi je pregledna kronologija - kaj kdaj - Stamovega odstopa/diskvalifikacije kar že je in precej drugih zanimivih dogodkov iz tega dela tekme.

Recimo, de Lamotte je 3. februarja še enkrat zadel potopljen predmet, pri čemer se je zlomil že poškodovani dedni list krmila in je prišlo do večjega puščanja vode. Istega dne je bil Di Benedetto (ki si je 21. januarja ob nehotenem obratu z vetrom nalomil rebro in izgubil mali špinaker) ob zadnje jadro za vožnjo z vetrom (mislim, da je bil to genaker, katerega ostanke je mislim da je potem še krpal, se pa ne spomnim, kako uspešno).

Aha, bolj na dnu strani na zgornji povezavi je video posnetek, kako je - pred izgubo kobilice - Dick uspešno plezal na jambor - že petič na tej tekmi.

[Marjan Tomki]

Povzetek zdravstvene plati Vendée Globe

A medical conclusion

Izguba mišične mase spodnjega dela telesa

Potem, ko je tudi di Benedetto prispel na cilj, je bilo videti, da je bil podobno utrujen kot vsi ostali in da je podobno kot pri ostalih opazna manjša teža večinoma zaradi izgube mišične mase spodnjega dela telesa.

Oceansko tekmovalno jadranje je dejavnost, pri kateri tekmovalci veliko sedijo in ne stojijo in hodijo veliko. Na tako dolgi tekmi se to mora poznati na tekmovalcih in to pojasnjuje, zakaj so tako zelo utrujeni po prispetju na cilj, često kljub vsemu razburjenju in navdušenju.

Po treh mesecih hudega napora to ni presenesljivo in zdaj bodo potrebovali precej počitka, ureditev oziroma ustalitev običajnega vzorca spanja, sa se sprostijo po tako dolgi napetosti. To utegne trajati nekaj tednov - in tekmovalci utegnejo imeti med prilagajanjem nekaj časa težave z nespečnostjo in utrujenostjo.

Ni bilo tako hudih poškodb kot na prejšnji Vendée Globe

Leta 2008 si je Yann Elies zlomil stegnenico in tokrat se na srečo ni zgodilo nič podobno hudega.

Tokratna tekma je bila - kar zadeva zdravstveno plat - bolj podobna tistim iz 2000 in 2004, z obvladljivimi zdravstvenimi težavami. Tekmovalci so padali - zato poškodbe prsnega koša in zlomljena rebra, ki so se postopno zazdravila.

Mnogo je bilo poškodb rok (dlani), postala bila od morja razmočena koža občutljivejša in manj odporna. Zato se je povrhnjica odebelila in postala nagnjena k razpokanju, tudi otekanju. Prišlo je tudi do izgube nohtov. Po nekaj tednih so se zadeve večinoma normalizirane, ampak s kožnimi okužbami je težje opraviti v takem mokrem in slanem okolju.

Pravilno ukrepanje je pripomoglo, da so se poškodbe kolen, gležnjev in komolcev pozdravile. Tudi zlomljen zob je si je tekmovalec 'zakrpal' z opremo iz zdravstvenega kompleta (dental emergency repair kit).

Druge težave so prizadele oči, dihala, sečila in prebavila. Bilo je tudi precej običajnih bolečin v hrbtu in ramenih zaradi zahtev za izvajanje opravil z veliko napora takoj, brez časa za ogrevanje.

Ob štartu tekme so bile problematične prazne kabine, ker bi ob močnem sunku tekmovalca zlahka vrglo ob kaj trdega. Do takega dogodka in poškodbe kot kaže ni prišlo, ampak ergonomsko oblikovanje - tudi če samo provršno - lahko še veliko pripomore tako k večji varnosti kot k boljšim življenskim pogojem na krovu.

Tekmovalci so se odločili, da o marsikateri težavi ne bodo javno spregovorili - to je njihova pravica - in zdravniki ne morejo objaviti ničesar, česar prej tekmovalci sami ne objavijo.

To, da so bili mlajši tekmovalci na koncu prvi, je nekaj novega pri tekmi, za katero je veljalo, da je zrelost pri njej največja prednost. Toda tudi barki mlajših tekmovalcev sta novejši, zasnovani pri isti tvrdki in zgrajeni v isti ladjedelnici. To sta zelo zanesljiva 'stroja'; zelo dobro sta se obnesla in imata tudi zelo podobne lastnosti in učinkovitost.

Tudi tekmovalca sta se dobro pripravila, tako fizično kot duševno, kar jima je skupaj z mladostjo in odlično kondicijo omogočilo, da sta bila odporna na vse težave in v glavnem do konca plula na vso moč.

Tudi skupen trening ju je napravil še učinkovitejša, stalna vožnja blizu drug drugega med tekmo pa je bila obema ves čas močna pobuda voziti čim bolje. Vsaka napaka ali dobra poteza se je takoj pokazala v razdalji med barkama, tako da nostavno nista mogla popustiti praktično niti za hip do konca tekme.

Takega napora vseh 78 dni verjetno ne bi več zmogli tekmovalci, ki bi bili 10 ali 15 let starejši.

Kljub 'ledenim vratom' (ki naj bi zmanjšala nevarnost plovbe med ledenimi gorami in sploh plavajočim ledom) in stalnim izboljšavam varnostnih naprav in ukrepov Vendée Globe ostaja tvegana tekma, z strašnimi položaji, kot ga je izkusil Javier Sanso (izguba kobilice in prevrnitev barke - opis še pride).

Drugi viri

Ob štartu je bilo precej tekmovsalcev prehlajenih in nekateri so imeli precej časa zato težave. Nekateri so imeli virozo z vročino, tudi več kot en teden, preden so se je otresli.

Izkazalo se je, da je na četrti dan tekme Vavre težko padel in med tekmo ni objavil, da se je pri padcu poškodoval. Rentgenski posnetek po vrnitvi je pokazal, da si je nalomil (zlomil?) eno vretence. Vavre je v glavnem rekel, da je zdaj v glavnem že dober in da se je po vsem sodeč v glavnem pozdravil med potjo.

[Grega295]

Sanso je 3. februarja izgubil kobilico 400 NM južno od Azorov tako, da se je barka prevrnila in ga je s splava blizu prevrnjene jadrnice s helikopterjem pobrala portugalska reševalna služba.

http://youtu.be/6KBT36LZf3M