Navtična in z navtiko povezana zgodovina

Zbirka razlag tehničnih pojmov, fizike, enačbe, pretvorbe enot

Moderatorji: moderator2, moderator

Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Navtična in z navtiko povezana zgodovina

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Ne Avg 19, 2012 07:07

Navtična in z navtiko povezana zgodovina

Kazalo
    Slovenija, Jadran, ostala bližnja okolica in dosežki ljudi od tu
    Tekmovalno jadranje - zlasti kar zadeva razvoj tekmovalnih plovil
    Stara zgodovina - tudi ostali svet
    Mejniki navtične tehnike, tehnologije, znanosti
    Ostalo, še nerazporejeni itn.

Slovenija, Jadran, ostala bližnja okolica in dosežki ljudi od tu


    Mali gajetin glosar
    Dalmatinski izrazi oziroma imena za vrsto tradicionalnih plovil in njihovih delov, značilnih zlasti za okolico Murterja in večinoma gnanih z latinskim jadrom. Za ta vir mi je povedal Ivo z Brača
    Trenutno zadnji prispevek v tej temi je o tradicionalnih plovilih, o katerih ne najdem nič skupaj, vsebuje pa poleg linkov na kak vir še kak komentar in kako sliko, če mi jo uspe najti in prilepiti.

Stara zgodovina - in tudi oziroma predvsem ostali svet
    Za to, da je plovba segla tudi na odprto morje, je bila zelo pomembna uvedba kompasa v navigacijo - in zdaj, ko ga neuradno že po malem izriva GPS, je tu je povezava na internetni muzej kompasov. In zemeljski magnetizem je v bistvu podobno spremenljiv pojav kot vreme, o čemer v prispevku Zemeljski magnetizem in kompas

    Fritjof Nansen - eden od očetov oceanografije

    Učili smo se o Krištofu Kolumbu, Vascu Da Gama in drugih evropskih morjeplovcih, ki so pripluli do Amerike, do Tihega oceana in tako dalje, nikoli pa v šoli nisem slišal za podobno velike podvige kitajskih pomorščakov.

    Bernard Fokke
      Verjetno je bil osnova za zgodbo o letečem Holandcu...


    Ostanki potopljene ladje iz bronaste dobe, najdene pri rtu Uluburun
      Najdeni ostanke jadrnice iz bronaste dobe - rekonstrukcija, tovor...
      Slika
      Uluburun naj pomenilo nekaj podobnega kot 'Veliki rt' ali mogoče celo 'Debeli rtič' in je kakih 100 morskih milj zračne črte jugozahodno od Antalye v vzhodnem Sredozemlju
      Grad Bodrum - tu je muzej podvodne arheologije, kjer so med drugim razstavljene tudi te najdbe.
      Instutute of Nautical Archaeology
      Slika

      Američani - sidro je zvarjeno iz 10 približno 5 kg kosov - najdeno blizu turške obale; zgodba, zakaj taka oblika.
      Razvoj rimskih sider
      Slika

      Niz 'prosojnic' s pregledom. S simpozija 2012. Na istem strežniku še več podobnega gradiva.

    Big Anchor Project
      Slika

      Arheološki projekt, katerega cilj je zaznavanje, dokumentiranje in predstavitev najdenih sider ter zgodovine sider
    Vikinška potovanja
      Učili smo se, da je Kolumb odkril Ameriko. Trenutno v znanosti velja za potrjeno, da so jo prej Vikingi, a njihove naselbine v Vinlandiji niso preživele.

      In pluli, se naselili - in tudi vladali, ne le plenili - so marsikje.

    Maritime Timeline - kaj naj bi bilo v grobem kdaj
    Maritime History - pregled obdobij in področij pomorske zgodovine
    Zadnje dvoje na Wikipedijo

Mejniki navtične tehnike, tehnologije, znanosti
Ostalo, še nerazporejeni itn.
Družinska navtična zgodovina
    Sestrična in njen mož z jadrnico malo pod 6 m po Dalmaciji l. 1980. O kasnejših izidih na regatah - Faraonika - ne najdem podatkov, za Daphne pa je ena povezava na 2014. Kolikor vem, je bila nekoč standardna članica posadke na Faraoniki kakšna (mislim da airedale) terierka. Moram kdaj k njim spet na obisk - nisem bil desetletja...
V to temo bom postopno prestavil recimo prispevke o tradicionalnih plovilih, ki že obstajajo in seveda so povabljeni, da prispevajo v to temo vsi tisti, ki vedo s tega področja kaj, kar bo zanimalo ostale morjeplovce in bi bilo škoda, da se izgubi iz zgodovinskega spomina, ko se bodo rodovi zamenjali.

Vse prepogosto namreč pozabimo, da o tem, kar so v enem rodu vedeli vsi in je bilo samoumevno da to vsi vedo, lahko v naslednjem rodu ne ve nihče več, če jim tega kdo ne pove, pokaže...

Tole je mišljeno kot mesto, kjer se take reči lahko vsaj ohrani, da lahko pogledajo tisti v naslednjem rodu, ki jih to zanima.

Če bo kak prispevek tu primeren (in ne bo preveč naporno to prilagoditi), ga bomo od tu morda prestavili v wikipedijo in bo v bazi znanja morjeplovca lahko le še povezava tja...
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne To Mar 07, 2017 22:58, skupaj popravljeno 59 krat.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

PI-314 Galeb

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Ne Avg 19, 2012 09:13

PI-314 Galeb

Slika
Ni pa več tele slike: http://www2.arnes.si/~kppomm/slike/v_trstu.jpg

    Zgodbo začnem s svojo teto Marijo Vogelnikovo, ki je pred nekaj leti umrla pri 95 letih starosti, in - kot se je spomnim - njeno pripovedjo, v kateri sem prvič izvedel več o Pinu in Piji Mlakar.

    Ko je bila moja teta majhna, so živeli v Medijatovi hiši v Ljubljani (še vedno stoji, velika stara hiša med trgom 'Ajdovščina' oziroma 'Evropo' in 'Kozolcem' ob cesti, ki je imela že veliko imen - recimo Dunajska, ne vem če ne tudi Tyrševa, pa Titova...; zdaj pa mislim da sliši na Slovenska cesta 51)

    Po njenih besedah je bilo nekoč za to hišo telovadišče sokolskega doma, in otroci so razgretim telovadcem prinašali vodo, da so se lahko potem obešali in gugali po kakšnih krogih...

    Takrat sta obstajali dve konkurenčni slovenski telovadni organizaciji (brez tega Slovenci menda ne moremo... ampak vsaj na tem forumu za zdaj dobro kaže okrog rjuharjev in hlaponarjev :lol: ), Sokoli in Orli.

    Drugi so bili krščanska organizacija in so za prve menili, da so 'svobodomiselni', kar je najbrž bilo mišljeno kot žaljivka. In so Sokoli peli Orlom "Čuki, čuki, pejte spat, niste vredni en copat...", ti pa njim nazaj "Sokoli so opice, majo rdeče jopice..."

No, kakšno zvezo ima to s Pi-314?
    Tako Sokoli kot Orli in kot tretji konkurent, nemški Turnverein (telovadna zveza) so izvirali iz (za takrat prevratniške, prekucuške - zdaj bi rekli revolucionarne - o tem bi bila seveda lahko spet cela zgodba...) ideje, da je za zdrav duh potrebno tudi zdravo telo, za tega pa vadba, in ta vadba pa je bila formalizirana in je kup ljudi stalo v veliko vrstah in vsi so delali iste vaje.

    Pino Mlakar je takrat končal vrhunsko plesno šolo (Rudolfa Labana v Hamburgu) in se vrnil v Slovenijo - in predstavil idejo, da ni treba, da je telovadba, ki poskrbi za zdravo telo, v katerem bo lahko zdrav duh, tako duhamorna. Taka - v tak namen izjemno učinkovita - telovadba je v izjemni meri lahko - in praktično vedno je, če le ni pretirana s kakšno vrhunskostjo za vsako ceno - med drugim ples.

    Verjetno so mu rekli, naj ne naklada, ampak pokaže, kako to gre.

    In je z otroci, ki so se motali okrog tistega telovadišča pripravil plesno predstavo, ki je jasno pokazala, da je imel prav. In eden od teh otrok je bila ta moja teta, od katere sem slišal to zgodbo.

    Pri njej se je nadaljevalo s tem, da je (brez vednosti matere; ali je oče vedel ali ne pa ni vedela - in diplomirala je najbrž pod psevdonimom - ples je bil po tetinih besedah tedaj krščansko zelo 'nikakor ne' *Opomba) obiskovala plesno šolo pri sloveči Meti Vidmar, ki je bila učenka še bolj znane Mary Wigman. Mislim, da je silhueta s tetine fotografije z njene diplomske predstave zdaj simbol plesnega muzeja, ampak to moram preveriti (na internetu sploh ne najdem nobenega podatka, da tak muzej obstaja).

    *Opomba
    Če se spomnim prav mi je rekla tudi, da so njeno sestro skoraj vrgli s šole, ko se je morda 12 letna deklica opravičila, da je zamudila, ker je njena mama takrat doma rodila - menda bi deklica z menstruacijo, ki bi že sama lahko zanosila, še vedno morala verjeti v štorkljo ali se pa vsaj delati, da verjame vanjo...

    Teta ni bila samo plesalka, ampak o tem, če koga zanima, tule, saj ostalo ni povezano s PI-314. Mimogrede, v tem vpisu v wikipediji še ogromno manjka - to je videti, da je za zdaj le 'škrbina'. Pod spodnjo sliko bo malo več...
    Slika


Pino in Pia Mlakar - legendarna plesalca - in jadralca
    Trikratni prejemnik Prešernove nagrade... Pino Mlakar- ampak to v Wikipediji je tudi samo škrbina. Precej več je tukaj

    Nekje drugje piše...
    Svoj prvi ples pred javnostjo je predstavil na slavnostni akademiji ob zaključku gimnazije. Ples je poimenoval “Z jadrnico belo v daljo”.

    Na zgornji povezavi pa piše, da je Pino Pijo, ki mu je bila všeč, ko je bil na Labanovi plesni šoli Hamburgu, povabil na jadranje - in to ju je povezalo - in povezovalo, poleg drugega seveda - za vse življenje. To je moralo biti okrog leta 1927...
    Župnik na Hvaru naju ni hotel poročiti, ker je mislil, da sem Pio ugrabil.
    Tudi to je morala biti zanimva zgodba...

    Legendarna plesalca?
    Richarda Straussa je spoznal v Zurichu, ker je izrazil željo, da želi dirigirati Josephs legende, ki sta ga plesala s Pio. Ko je bila prva vaja, je rekel, kar prekinite, če ne boste zadovoljni z mano. Orkester običajno vadi pol ure, uro, potem pa hočejo iti, tam pa smo vadili dve uri in nihče se ni dvignil. Strauss je predstavo dirigiral sede, samo malo je nakazoval z rokami. Ko sva s Pio odplesala, je vstal in nama ploskal.

    Slika



PI-314 Galeb - legendarna jadrnica, drugič...

Pino Mlakar - legendarni slovenski plesalec, baletnik, koreograf... in njegova enako dobra in znana sodelavka ter plesalka žena Pia pa sta bila tudi legendarna jadralca.
V Trogirju so mu leta 1936 naredili leseno jadrnico, ki je bila draga, kot bi eno hišo zidal, ampak jadranje je tudi en del te moje želje po svobodi. Pa tudi Pia je imela jadrnico zelo rada … Imela sta jih že čez osemdeset, ko sta sama odjadrala v Dubrovnik. Z jadrnico brez motorja. To je svoboda.

Navtika Kapital Intervju: Par ki se je dotikal morja
Navtika Kapital v spomin Pinu Mlakarju o jadralski plati še več, in morda še lepše...

Kako je prišlo do oznake PI-314?

Ker se je ime obeh začelo na Pi, in je bila barka registrirana v Piranu, sta nekako prišla do tega, da sta dobila številko registracije 314, začetnih številk tevila Pi.

Kako in kdaj jima je to uspelo, bi bilo tudi zanimivo izvedeti, ampak o tem za zdaj še ne vem nič.

Jadrnica Galeb, PI-314, tretjič
Slika

V devetdesetih letih - potem ko sta več kot 80 let stara na Pijin predlog za slovo sama in brez zapletov odjadrala iz Reke čez skoraj ves Jadran do Dubrovnika - sta Pino in Pija Mlakar podarila Galeba pomorskemu muzeju. V naslednjih desetih letih je bila barka obnovljena (povezava o tem pod zgornjo sliko).

Kolikor lahko vidim, je barka registrirana tudi pri Jadralni zvezi Slovenije
http://www.jadralna-zveza.si/index.php?page=potovalne&sub=register&action=iskanje&ime=Galeb&jadro=&regist=&sort=1

Leta 2004 je klapa na spodnji sliki s to barko zmagala na regati starodobnikov v Trstu - ne le v svoji kategoriji, ampak tudi absolutno (torej tudi pred večjimi barkami), in če sem videl prav, z dvajsetimi minutami prednosti pred prvo zasledovalko, od katere je bila tudi več kot štirideset let starejša...

Slika

Vpogled v podatke iz vpisnika morskih čolnov za čoln GALEB z označbo PI-314

List A: . . . . . Podatki o čolnu in motorjih

Označba: . Ime čolna: . . . . Območje plovbe:
PI-314 . . . GALEB . . . . . . . Obalno območje(C)
Veljavnost dovoljenja do 8.9.2011 Izpostava PIRAN
Datum in št. vpisa . . 21.6.1999 . . 01/03-566/1999-06 . . . Dolžina . . . . . . 9,70 m
Datum izdaje . . . . . . 8.9.2006 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Širina . . . . . . . 2,15 m
Datum pregleda . . . . 8.9.2006 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Barva . . . . . . . BELA
Št. dvojnika . . . . . . . - . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Material . . . . . . les
Vrsta čolna . . . . . . . Jadrnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrsta pogona . . jadra in motor
Številka trupa . . . . . - . . . . . . . . . . . Št. oseb, ki jih čoln sme prevažati . . . 4
Graditelj . . . . . . . . . Zadruga brodogratitelja Trogir
Kraj gradnje . . . . . . Trogir . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nosilnost čolna
Leto gradnje . . . . . . 1936 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Št. posadke . . . 1
Namen uporabe . . . . Osebni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bruto tonaža
Št. motorja . . . . . . . Znamka motorja . . . Model . . . Vrsta . . . . Moč [KW]. Leto izdelave motorja . . . Gorivo
305700. . . . . . . . . . YAMAHA . . . . . . . . . F4 AMHL . Zunanji . . 2,94 . . . . 2000 . . . . . . . . . . . . . . . Bencin

List B: Podatki o lastnikih
Priimek/Naziv . . . . . . Ime . . . . . Prebivališče/Sedež . . . . . . Pošta . . . Naziv pošte . . . Delež . . . Pravni naslov pridobitve
POMORSKI MUZEJ S.MAŠERA. . . Cankarjevo nabrežje 3 . . . 6330 . . . . Piran/Pirano . . . 24 . . . . . darilo






Fantje morjeplovci (Kanto...), če za kaj ne vemo, še ne pomeni, da je tistega ni, in če po tem, kar je videl tu in na povezavah še kdo meni, da je jadrnica z registracijo PI-314 smet, naj mu bog pomaga - in meni tudi, ker potem najbrž res ne znam pisati...

Ni mi dalo, da vsaj za silo ne dokončam - ko je regata JK Odisej proti JK LokaTiming (ali obratno) lahko šla za silo brez mene, sem 'stegnil' tole vsaj za silo dokončat (bilo je treba tudi sprazniti čip fotoaparata, ampak tisto bi bilo nekaj minut, tole je bilo - z brskanjem za viri - precej dlje).

Aha, še to. Pod večino slik so povezave...

Zdaj pa nazaj pomagat na vodo...
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Po Jan 11, 2016 17:51, skupaj popravljeno 3 krat.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Jure Šterk

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Pe Dec 28, 2012 10:11

Jure Šterk

Tega bo več, ampak trenutno je referenca za drug prispevek, da se ne bom razpisal tam.

Slika
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Flying Junior - splošno in v Sloveniji

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Jan 08, 2013 16:25

Flying Junior - splošno in v Sloveniji

Povzetek
    Flying Junior naj bi zasnovali na Nizozemskem, ko sem bil jaz star kaka štiri leta (decembra 1955 :wink: ) kot plovilo, na katerem naj bi se 'mularija' naučila osnov, preden preide na Flying Dutchman, FD oziorma letečega Holandca, in ga poimenovali Flying Duthman Junior.

    Leteči Holanandec
      'Stric' FJ-ja, tip tekmovalne jadrnice, nastal kmalu po koncu druge svetovne vojne (1951, istega leta kot sem bil jaz rojen) kot odprti tip, torej zadeva namenjena za razvijanje, poskušanje... in glisiranje. Prinesel je precej novosti, ki so se potem razširile kot standardne na sedanjih tekmovalnih jadrnicah.

      Slika

      V prejšnjem stoletju je več deset let bil, zdaj pa ni več olimpijska kategorija (to, da je postal olimpijska kategorija, je zamrznilo razvoj oziroma ga preneslo na druge tipe) ampak tekmovanja so še krepko živa.

Tu gre pa naprej o Flying Junior-ju
    1960 je FJ postal neodvisen od FD in bil tudi preimenovan v sedanje ime. To so potem izdelovali po vsem svetu, tudi elan od konca 60-ih let dalje - in od tu se jih v Slo še kar precej najde. Prejšnji konec tedna (27.-28.6.2015) sem videl tri mislim da Elanove na boji na Bohinjskem jezeru, pa še 7 FJ na regati.

Genova in glavno jadro, ni krajšanja, in špinaker.
    Slika

    Ureditev kontrol je raznolika.

    Pri eni od spodnjih slik rola na krmi je na elastiko, se pa trenutno ne spomnim, ali naj tista elastika pomaga zviti ali hitro dvigniti špinaker. Ko bom večji, bom tudi to vedel... Na tistih, na katerih sem plul, ni bilo tega pripomočka.

    Na enem sem recimo videl drsnik - traveler - škote glavnega jadra, ampak je tisti, ki je z njim plul, rekel, da mu vsaj doslej ni neka opazna prednost. Jaz bi pa o kaki priliki poskusil...
Visenje na jamboru, prevračanje...
    Ja, en član posadke lahko tudi 'binglja' na 'trapezu' oziroma z njim vleče barko za jambor pokonci.

    Če barko prevrneš ali zaliješ, se voda izprazni, čim barka spet steče, je pa treba računati, da boš pri jadranju v močnejšem vetru zelo verjetno moker (od pršca tudi, če se ne prevrneš).

    Za tekme je menda v zadnjem času bilo v Slo registriranih 16 FJ bark.

    Slikca ali dve izmed verjetno najdražjih od tukaj...


    SlikaSlika


Pa še ena z Bohinjskega jezera (isti viri)
Slika
(Dva od teh sta naju letos - 2015 - 'nabila' na Velalonga Venezia, midva pa vse razen dveh letos v Bohinju).

Edit: Precej prejšnjih slik na začetku (in povezav pod njimi) poniknilo, poiskal druge. Poleg tega se je med spreminjanjem vmes enkrat 'sesul' brskalni, tako da sem izgubil spremembe, zato zdaj shranjujem tudi vmes, ko bi sicer le naredil 'Predogled', torej preden je prispevek vsebinsko OK
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Če Jul 02, 2015 20:54, skupaj popravljeno 4 krat.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Miki Muster svetovni prvak v vzdržljivostnem plavanju senior

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Če Mar 07, 2013 19:02

Miki Muster
    Na forumu je - ne beseda ampak slikica v rubriki 'navtika in bejbe' - nanesla na Mikija Mustra. Poleg simbolov čokolade Gorenjka in mnogih drugih je najbolj znan po tehle.
    Slika
    Ampak jaz - radovedna 'žival' sem se spomnil, da je tudi živo povezan z vodo in morjem.

    Kolikor se lahko spomnim, sem se jaz z morjem in potapljanjem pravzaprav najprej srečal v njegovih slikanicah, šele kasneje pri Custeaujevem filmu 'Svet tišine', katerega me je peljal gledat moj dedek.

    Prvič pa sem zares prišel do morja precej kasneje - leto, preden sem šel v šolo - torej kakih 6 let star.

    Mislim, da sem mogoče pri temle prvič slišal za sidranje in dviganje sidra
    Slika

    Tole je pa za 'apnea ribiški razdelek foruma'
    Slika

    No ja, tale ni čisto po predpisih - Lakotnik namreč nima potapljaške boje - ampak tudi Custeau v zgoraj omenjenem Svetu tišine pred letom 1956 še ni uporabljal potapljaške boje.
    Slika

    Pa še ena ribiška - tistole tam mislim da je bila 'živa vaba' - ne spomnim se pa več, ali jo je v slikanici 'kopal' Lakotnik ali Trdonja. Žal tule lahko dosežem le naslovnice, tako da tiste ribiške tehnike kopanja črvov ne morem pokazati.
    Slika


    Kar zadeva 'bejbe' je bil Miki Muster morda - celo verjetno - prvi, ki je na stripu upodobil ženske like 'zgoraj brez' - in to tako, da nekako temu nikomur ni padlo v glavo ugovarjati.

    V glavnem, mene kot mulčka to ni niti motilo niti "pokvarilo". Poleg 'gospodične', o kateri tule sanja Zvitorepec, je pa na sliki Lupinica in ta je jadralska - v njeno krilce se je ujel veter in jo odnesel - če pomnim prav - na krilo letala, to je pa letelo v Afriko.
    Slika

    Recimo tale ni bila čisto nič napačna - za našo temo 'navtika in bejbe' manjka samo malo vode in barka v ozadju
    Slika

    Tule - no... vidi se, kakšne bejbe so Mikiju bolj všeč
    Slika

    Tole, kar na tej sliki leti po zraku, je pa čoln, ki je izdelek Lakotnikove samogradnje. Tam sem prvič naletel na idejo, da bi si človek lahko naredil čoln. Videti je, da je tale najbrž krajši od 5 m in tudi ni videti motorja nad 5 KM, in najbrž zato ni registriran - 'pelje' pa lepo, pa videti je, da tudi težav s privezom in prikolico ne bo :wink:
    Slika



    Tale bi pa lahko bila za 'avizo' za 'Morjeplovski beli dan' - ali pa čakanje na pomlad leta 2013 (sneg - skopni - spet sneg - skopni - ponavlja do nadaljnjega)
    Slika

    Ja, tole je pa okrog načrtov za nabavo ali gradnjo slovenske letalonosilke
    Slika

    In za sklep še Trdonja na slovenski znamki iz leta 1998 z "rjuhami" v ozadju
    Slika


Miki Muster - svetovni prvak v vzdržljivostnem plavanju za seniorje
    Tudi to ima opravka z vodo in morjem. Miki Muster je pripovedoval, da je - že v letih - spet začel hodit na morje in pri tem ugotovil, da v morju lahko plava dolgo, ne da bi se utrudil. Potem se je enkrat štopal in ugotovil, da je njegov rezultat pravzaprav blizu rezultata svetovnega prvenstva za njegov letnik. In...
    SlikaSlika
    Na povezavi (klik na zgornjo sliko) najdem
    2000 World Masters Championships - 5K Open Water Day 7
    VIII FINA World Masters Championships - Munich

    in če tam 'rečeš' brskalniku, naj poišče niz 'Muster', najde:
    VIII FINA World Masters Championships
    Munich - event 38: 5000m freestyle men (Open Water)

    age group 80
    ---
    (11444) Visentin, Mirio Carlos 1918 Federacion Santafesina Natacion (Fesana) ARG d.n.s.


    age group 75
    1. (14688) Muster, Miki-Nikolav 1925 PK Liubliana SLO 01h48:57,41
    2. (10301) Franceschini, Armando Elio 1921 Masters Ceará BRA 01h52:17,65
    ---
    (11941) Strasser, Heinz Jörg 1924 Virginia Masters Swim Team USA d.n.s.

    Leta 2000 - 75 let star - na svetovnem prvenstvu preplaval 5 000 m v 01h48:57,41 :!:

    Koliko od nas bo pri taki starosti sploh še preplavalo to razdaljo?


    Pred kakimi desetimi leti sem - pri približno 50 letih - v treh urah preplaval mislim da 8 km v bazenu. On 25 let starejši in hitrejši tempo (mene je po prvi uri, ko sem plaval 3 km/h hotel v eno mišico - se ne spomnim ali v roki ali v mečih - prijemati krč in sem moral nadaljevati z 2,5 km/h). Koliko bom zmogel čez še 15 let :?:

    In v intervuju je povedal, da je bil zdaj, star "komaj 85 let" (kot je temu rekel v intervjuju - in brez kakšnega posebnega treninga) še nekoliko hitrejši kot je bil tedaj.

    Tule se je - preden sem jaz 'nalepil' ribiške in morjeplovske slike - in 'bejbe' - torej ko je bilo v glavnem samo to, da je zmagal v SP v plavanju za veterane 'pobunil' atilone: kaj koga zanima in kakšno zvezo ima z navtiko, če me je začenjal prijemati krč, in kaj ima to početi v bazi znanja... Več o tem, kaj kam spada in zakaj itn. - obe plati - prestavljeno semle.



Tole je zdaj približno poštimano. Začeto je bilo pa predvsem zato, da lahko v temo 'bejbe', kamor mislim da je Tex nalepil Mustrovo Gorenjko, nalepim povezavo sem, namesto da 'posirjem' tisto temo.
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Pe Jul 11, 2014 12:46, skupaj popravljeno 1 krat.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Zemeljski magnetizem in kompas

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Po Apr 29, 2013 00:07

Zemeljski magnetizem in kompas
Tole je seveda namenjeno tistim, ki jih to zanima - vsi ostali lahko mirno ne-berejo.

Znana zgodovina kompasa
    Pravno so papirne karte, priročniki, kompas in oprema za risanje po izpitu za voditelja čolna še vedno osnovna navigacijska oprema, GPS in podobno pa pomožna.

    Razvoj pa elektronskim pripomočkom za ugotavljanje 'kje sem' in 'kam naj se obrnem, da pridem, kamor želim' - tj. za navigacijo - daje se večjo težo in verjetno je, da bo v ne preveč oddaljenem času kompas kot navtični pripomoček pretežno ali celo v celoti prešel iz uporabe v zgodovino.

    Zato internetni muzej kompasa že zdaj, ko so mnogi podatki še živi, te zbira za zanamce.

    Ampak to je zgodovina merilne naprave za 'nekaj'. Kaj pa pravzapav vemo o tem 'nekaj'?

    Nekje sem nekoč prebral - in tu je analogija:
    "Človek je izumil uro, Alah je ustvaril čas".

Drugi pogled na magnetno deklinacijo ipd.
    Na tečaju in pri izpitu za voditelje čolna se učimo o magnetni deklinaciji (za kar večinoma piše, da je isto kot variacija), odčitavanju tega iz karte, in kako se spreminja z leti in v glavnem je to za izpit treba znati.

    Ampak kaj to zares pomeni?

    V istem kompasnem muzeju je - na koncu na tej povezavi - razdelek o tavanju - 'lutanju' :?: - severnega magnetnega pola in od tam sem iskal dalje.

    Magnetna igla kaže smer magnetne silnice in tam, kjer je ta nagnjena glede na zemeljsko površje (oziroma elipsoid... - kar je skoraj povsod) rečejo, da naj bo temu nagibu ime inklinacija.

    Tole je pogled na nekatere točke, kjer so skozi leta odmerili 'navpično magnetno polje - inklinacijo - glede na zemeljski elipsoid' - čemur geofiziki rečejo ( -> in s tem definirajo) 'magnetni zemeljski pol'.
    Vir: National Oceanic and Atmospheric Administration.
    Prej je bila slika tega 'lutanja' neposredno prikazana tu, a je bila prevelika za sedanji SW foruma (razrinilo je besedilo čez širino zaslonov), zato je zdaj treba 'poklikati' povezave.
    Na povezavi na vir zgoraj lahko vidite:
    • da zemeljska magnetna pola često nista (in ko sem tam bral in pisal tole, nista bila) na nasprotnih točkah zemeljske oble,
    • da obstaja veliko dnevno gibanje, kje se danes ali jutri pol nahaja in
    • da je tudi jakost zemeljskega magnetnega polja vse prej kot stalna.
    V Londonu, kjer imajo razmeroma točne meritve deklinacije skozi stoletja, sta bili skrajni meritvi 10°E v 16. stoletju in 25°W v 19. stoletju, torej 35° razlike v 300-400 letih; zdaj je okrog 3°.

    Kot vidimo, se je že nekaj časa severni magnetni pol gibal po področjih , ki jih štejejo k Kanadi (zdaj kaže, da je s približno 55 km/leto na poti proti otočku Novaja zemlja) in zato mi je o tem zanimivo pogledati tudi k njim.
    Slika
    Tole je slika črt, ki povezujejo točke z enako spremembo inklinacije (nagiba silnice) na leto (sekularna variacija -> stoletna spremenljivost magnetne in/de-ali katere-koli-že-klinacije).

    Črti, ki povezuje točke z enako deklinacijo, imenujejo izogone (enak kot) in kot je videti iz kanadske slik je pričakovati, da izogone s časom migajo. Tole je pa animacija (po modelu, ne po meritvah), kako migajo.
    Slika

    Zdaj pa vse to vtaknimo v izpit za voditelja čolna...


    Ne bi :?: Dobro... Slika

    Ampak problem je tak kot je, ne pa tak, kot ga - včasih pretirano, tako da predstava v posameznih okoliščinah ne velja več - poenostavimo. V tem primeru ni problem v tem, da jaz pišem komplicirano, problem pač je zapleten ne glede na to, ali potiskaš pred njim kot noj glavo v pesek ali ne.

    Kar je še posebej zanimivo je, da tole razumeti (dovolj majhnim) otrokom ni čisto nič težko. Zapomniti si - to bi lahko bilo težko - a s tem nimamo problema, saj bi bilo zelo redko treba, da si karkoli od tega zapomnijo faktografsko, ker bi to praktično rabili - in jaz si itak tudi ne.

    Pri večini odraslih je drugačen problem - kulturno (šola, vzgoja) zagnjavljeni s(m)o, da si je treba zapomniti faktografijo - in ker je tale primer samo en konček, vse to skupaj 'žrtve' preplavi tako, da se obranijo s tem, da malo znorijo in vse skupaj nekam zabrišejo.

    In seveda 'popenijo' na moje 'čitabule'.

    Za tiste, ki jim je bilo zanimivo in če je kdo od ostalih prišel do tu - za sklep:

    Hudo dobro bi bilo, če bi se zavedali, da je ves zakonsko predpisani način računanja magnetnega severa hudimano približna zadeva - in da je tistim, ki o tem vedo največ, kristalno jasno, da lahko pojav spremljajo, napovedujejo pa približno tako (ali še malo manj, ker je manj podatkov za model) zanesljivo kot druge kaotične pojave, recimo vreme.

    Ne verjamete?
    Slika
    Tole so meritve ene od sprememb - in videti je, kot da je sprememba tu pa tam celo nekaj časa - vsaj statistično - napovedljiva, potem pa se nekaj zgodi - temu rečejo trzaj (jerk :lol: ) in za zdaj so v zvezi s tem razne ideje, dobrega pojasnila - s katerim bi bili avtorji zadovoljni - pa še nisem videl.
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Če Jul 02, 2015 17:08, skupaj popravljeno 1 krat.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Kaj je barka...

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Maj 21, 2013 17:46

Barka
    Spet ena zanimiva pobuda, ki jo je dal Atilone
    atilone napisal/-a:Tukaj, zgoraj, so omenjane "barke". No na žalost ne vidim nobene, razen par čolničov.

    Jaz sem tam izraz 'barke', 'barka' uporabil tudi za jadrnice mini-12 - 3,75 m dolge, okrog 175 kg težke jadrnice za eno osebo, s 5m jamborom, s genakerjem, sprednjim roll jadrom in glavnim jadrom, ki se ga krajša.

    Če razumem prav, je Atilone mnenja, da to ni barka, ampak čolnič.

    In glede na to, da je na jadra, mora po njegovem mini-12 odslej v slovenskem jeziku najbrž biti regatni čolnič 'jadrnik' ali čolniček 'jadrniček', če ne sme več biti barka jadrnica.


Od kod meni, da bi to bila barka...
    Kolikor mi je znano, je izraz barka v slovenski jezik prispel s posredovanjem Benečanov, in tam okoli 'barca a vela' pomeni jadrnico.

    Je mini-12 v tem pomenu 'barca a vela'? Italijanska Wikipedia http://it.wikipedia.org/wiki/2,4_metri jasno pravi, da je:
    Il 2,4 metri (o 2.4mR) è una barca a vela da regata.
    ...
    Una barca a vela denominata Mini 12, nacque dopo la Coppa America nel 1980, a Newport.

    (in hvala, Atilone, v tem jeziku je nekaj zgodovine in povezav, za katere doslej nisem vedel).


Od kod je prišla beseda barka v slovenski jezik in kako (oziroma kaj o tem kdo - znanstveno, teoretično... :lol: :lol: :lol: - meni) pa tu dodam o priliki :wink:

Edit: Na tole je Atilone odgovoril v prispevku za naslednjim; najin 'pogovor' ni bil s področja navtične in z navtiko povezane zgodovine in je zato prestavljen semle.
Ker je njegovo sporočilo prestavljeno tja in od tu odstranjeno, je bilo treba popraviti tudi povratni naslov v tisti temi - z umaknjenega prispevka na tegale.
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Po Mar 10, 2014 09:08, skupaj popravljeno 1 krat.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Veliki kitajski morjeplovci

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Nov 12, 2013 22:17

Veliki kitajski morjeplovci

Zadnjič sem nekje - zelo presenečen - naletel na zgodbo o velikih kitajskih pomorskih potovanjih.

Nekaj povezav:


Primerjave z Kolumbovo in Magellanovo odpravo... Evropejci so bili pozni in v primerjavi z Ženg He-jevimi odpravami so bile tako po velikosti in številu ladij kot po številu osebja majhna zadeva...

Tudi pod večino slik so povezave.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Od kod naj bi izvirala tradicionalna imena vetrov

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Po Mar 10, 2014 10:13

Od kod naj bi izvirala tradicionalna imena vetrov

O tem je beseda stekla tule in v naslednjih prispevkih v temi (klik na sliko)
Slika
in postavljeno je bilo vprašanje o izvoru tradicionalnih imen vetrov.


Kapitanov dnevnik napisal/-a:Veter
Imena vetrov in njihove značilnosti


Vetrove v Sredozemlju so poimenovali stari Benečani. Z otoka Malte, ki velja za središče Sredozemlja, so se orientirali proti kardinalnim in interkardinalnim točkam in določali imena glede na smer, od koder pihajo.

N = TRAMONTANA (piha s severa, kjer se nahajajo gore "monti")
NE = GRECO (piha iz Grčije)
E = LEVANTE (piha z vzhoda "... il sole si leva")
SE = SCIROCCO (piha iz Sirije)
S = MEZZOGIORNO ("mezzogiorno" = jug)
SW = LIBECCIO (piha iz Libije)
W = PONENTE (piha z zahoda "... il sole si pone")
NW = MAESTRO (piha iz Rima)
Ostali vetrovi, kot so naprimer burja, burin, garbin ... so tipični za vzhodno jadransko obalo.

BURJA je veter, ki nastane zaradi razporeditve zračnega tlaka nad srednjo Evropo. Delimo jo na: anticiklonalno burjo (nastopa ob povišanju zračnega tlaka - značilno za jasno in suho vreme) in ciklonalno ("mračno") burjo (povzročajo jo cikloni, ki se bližajo vzhodni jadranski obali).

JUŽNIK (scirocco) tudi ta veter nastane zaradi razlike v pritisku na širšem območju. Piha vzdolž jadranske obale (SE). Ni nevaren kot burja, ker ne zapiha nenadoma. Prinaša velike valove, vendar se ti tvorijo postopoma. Južnik nas ne more presenetiti. Ob nastopanju južnika pritisk pade. Jakost vetra se povečuje sorazmerno s hitrostjo padanja zračnega tlaka. Nebo se postopoma pooblači in nastopi dež.
Splošno pravilo: po južniku, ko je zračni tlak na najnižji točki, najpogosteje zapiha burja. Če je zračni tlak hitro padel, vo zelo verjetno prav tako hitro narasel. To pomeni, d bo zapihala orkanska burja.


NEVARNI VETROVI
Za plovbo so posebno nevarne nevihte, ki prihajajo z zahoda (lebič iz SW in ponent iz W) ter severna vetrova (tramontana iz N in burja iz NNE-NE).
Značilnost neviht: pojavijo se nenadoma, nastopijo zelo intenzivno (tudi preko 100 km/h), trajajo malo (20-30").


Vir je Kapitanov dnevnik (David Poljšak, Aleš Golja, samozaložba 2002), str. 14. Žal je v trgovinah pošel in kolikor vem (vprašal Davida), ni predviden ponoven natis.
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Pe Jul 03, 2015 22:01, skupaj popravljeno 1 krat.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Mirko Bogić, ena od legend Slo jadranja

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » To Jun 10, 2014 10:29

Mirko Bogić, ena od legend Slo jadranja
    Pred nekaj tedni je kinpur v en prispevek 'prilepil' povezavo na video o njem, pred nekaj dnevi pa so me ob 'ponatisu' naše majice z ostalimi ustanovnimi članiAO Rašicapovabili, da tudi nam podarijo en 'izvod' majice, in izkazalo se je, da je Marko Gorišek, ki je tudi jadral z Mirkom Bogičem, član AO Rašica. Ne le to, v njihovi galeriji je tudi ena zgodba s fotkami o tem.

    Tako kaže da je prišel čas, da tu malo zberem in uredim nekaj znanih in manj znanih reči o Mirku Bogiču...

Bogič je bil po formalni izobrazbi geograf, podobno kot Miran Tepeš, in je razumel tudi teoretično plat fizične geografije, katere del je vreme.
Povezava na Bogičev odlomek o vremenu in vremenu na Jadranu iz knjige Navtika (ki je davno pošla).

Kapitan in njegov Petek
    Kapitan je Mirko Bogič, njegov Petek pa že več kot 40 let Savina Gorišek. Film na povezavi sta za predmet 'Vizualna antropologija' pri Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Ljubljani v drugi polovici aprila leta 2013 posnela Manca Filak in Žiga Gorišek.
kinpur napisal/-a:...

"Svako se govno niz brdo valja"; Mirko Bogić (mali bog jadranja)

Izjavil leta 1995, danes ima 98 let še vedno jadra.

https://www.youtube.com/watch?v=QcN8HYqL7EE štej od 92.

Iz galerije AO Rašica
Slika
Mirko Bogič, starosta slovenskega jadranja, moj prijatelj in majster nad mojstri. Privežem barko a ni zadovoljen in enaindevetdeset letnik (91!), v gugajoči se barki, preveri kaj sem naredil, ej sem en večen tečajnik

    Klik na sliko za zgodbo...

Na obisk v Piran
Jadranje, kakršnega pogrešam. Izpluti in vpluti v mandrač na jadra, slišati kakšno pametno besedo in uživati v virtuoznosti človeka iz nekega drugega, bolj spretnega obdobja.


Ljubezen, ki traja že 88 let
    Intervju z Mirkom Bogićem, objavljen 5.2.2013
    Slika[/size]

MAIŠTRAL...
Vpogled v podatke iz vpisnika morskih čolnov za čoln MAIŠTRAL z označbo PI-1500

List A:. . . . . . . Podatki o čolnu in motorjih
Označba: . . . . . . . . . . . . . . . . Ime čolna: . . . . . . . . . . . . Območje plovbe:
PI-1500 . . . . . . . . . . . . . . . . . MAIŠTRAL . . . . . . . . . . . . Obalno območje(C)
Veljavnost dovoljenja do . . . . . . 2.11.2017 . . . . . . . . . . . Izpostava PIRAN
Datum in št. vpisa . . . . . . . . . . 8.10.1979 . 01/03-1267/79-05-09 . . . . . . . Dolžina . . . . . . 6,00 m
Datum izdaje . . . . . . . . . . . . . . 2.11.2012 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Širina . . . . . . 1,90 m
Datum pregleda . . . . . . . . . . . . 2.11.2012 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Barva . . . . . . . BELA
Št. dvojnika . . . . . . . . . . . . . . . 3734-14-00002/2009 . . . . . . . . . . . . . . . . Material . . . . . les
Vrsta čolna . . . . . . . . . . . . . . . Jadrnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vrsta pogona . jadra in motor
Številka trupa . . . . . . . . . . . . . JR 43-038672 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Št. oseb, ki jih čoln sme prevažati . . . 6
Graditelj . . . . . . . . . . . . . . . . . BOGIČ MIRKO
Kraj gradnje . . . . . . . . . . . . . . LJUBLJANA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nosilnost čolna . 0,480
Leto gradnje . . . . . . . . . . . . . . 1979 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Št. posadke . . . 1
Namen uporabe . . . . . . . . . . . . Osebni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bruto tonaža
Št. motorja . . . . . . . . . . . . . . . Znamka motorja . . . Model . . . Vrsta . . . . Moč [KW] . . . . Leto izdelave motorja . . . . Gorivo
339289 . . . . . . . . . . . . . . . . . . TOMOS . . . . . . . . . . 4 NL . . . . Zunanji . . 2,94 . . . . . . . . 1986 . . . . . . . . . . . . . . . Mešanica
ponovljen 37- . . . . . . . . . . . . . TOMOS . . . . . . . . . . 4 . . . . . . Zunanji . . 2,94 . . . . . . . . 1979 . . . . . . . . . . . . . . . Mešanica

List B: . . . . . . Podatki o lastnikih
Priimek/Naziv . . . . . . Ime . . . . . . . . . Prebivališče/Sedež . . . Pošta . . . Naziv pošte . . . Delež . . . . Pravni naslov pridobitve
JADRALNI KLUB LJUBLJANA . . . . . . . LIVADA 31 . . . . . . . . 1000 . . . Ljubljana . . . . . 24 . . . . . . darilo

List C: Stvarne pravice in opombe


Dve leti po nastanku tega prispevka žalostna vest, da je Mirka ni več med nami.
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Sr Sep 07, 2016 15:10, skupaj popravljeno 4 krat.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Utrinki iz zgodovine gliserjev

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Če Jun 19, 2014 18:25

Utrinki iz zgodovine gliserjev
    Pri zgodbi o Janezu Roethel-u je beseda nanesla na druge reči in vire - in povezave bi gotovo pozabil, zato jih bom - postopno - 'nakvačkal' semle.

1959
Ray Hunt did invent the V Bottom. The first V Bottoms were 23 foot Hunters produced in Fall River MA in 1957 - 1958. My father bought a hull in December of 1957 and we built it out in our barn. Ours was the 13th out of the mold. The 12th out of the mold won the Maimi/Nassau race that year and attracted Bertran's attention. He came in, bought the design and the rest is history. My family still has the origional advertising broshures for the 23' Hunter. I now have a 2000 382 Formula Fastec and it brings out fond memories of the hours I spent wave hopping with the Hunter on Buzzards Bay during my younger years. The boat had a tiller in addition to the wheel and you could sit on the transom with the tiller between your legs and the re-entry was really soft. We had a Chrysler Crown, 135 HP in it with a direct drive comming out of the bottom of the V. It only did about 30 but it was not uncommon to get the whole prop out of water. Great Boat and still operating out of Pocasset a couple of years ago.

[ 09-02-2001: Message edited by: Roger Hall ]


1960-1980
    Norman Fletcher je po vsem sodeč začel kot modelar :wink: , nato tudi s prodajo izvenkrmnih motorjev. Potem je zase v svoji modelarski delavnici 1960 napravil tako uspešen čoln stekoplastični čoln V oblike za dirke, da je takega hotelo imeti še kup drugih - in naredil podjetje za izdelavo takih čolnov Fletcher boat. Pogosta imena njegovih čolnov so bila Fletcher-Arrow-še-kaj, Arrow, pa Arrowbolt, pa Arrowsprint, pa... (Fletcher dobesedno prevedeno pomeni tistega, ki opremlja puščice s peresi, zato so bili njegovi čolni puščice).

    Seveda je s temi čolni tudi - uspešno - dirkal tako na odprtem morju kot na priobalnih dirkah. z Arrowbolt-om je leta 1974 dosegel britanski hitostni rekord - za kategorijo neomejena kubatura - 79,61 Mph, kar je dobrih 69 vozlov. Kar je zanimivo je, da je bil prejšnji rekord 65,47 Mph, naslednji pa 80,32... Torej je - za povečanje hitrosti za skoraj 15 Mph moral biti njegov čoln inovativen, naslednji pa so za le 1-2 Mph višje hitrosti bolj po malem izpopolnjevali...

    V Historic British Water Speed Records je v 70-tih in zgodnjih 80-tih zlasti pri Offshore Circuit Racing med nosilci rekordov poleg njega vpisanih še precej drugih tekmovalcev s Fletcher-ji.

    V 1980-ih letih je podjetje prodal - in poklicni profitno-usmerjeni menedžerji so se kasneje izkazali slabše kot on - in se upokojil, leta 2007 pa umrl za Alzheimerjevo boleznijo. Zanimivi so komentarji - ljudje imajo njegove čolne v lepem spominu, večina pa ima še vedno - ali spet - Fletcherje.

    V enem od teh komentarjev nekdo - tudi dirkač in graditelj dirkalnih čolnov piše, da je tedaj še vedno veljal njegov rekord z gumnjakom s trdim dnom
    British Champions! RIB Formula 1 2005
    National Speed Record Holder at 90.15 (still)


    Ja, še to... James Bond je videti, da je pogosto vozil Fletcher-je.

1978/79
    Jani Roethel je po dosedaj videnem v Lj študiral strojništvo in kot študent med drugim delal pri nekom, ki je delal čolne po Fletcher-jevem kalupu.

    Tako je po vsem sodeč po tem kalupu naredel enega zase, ki ga je potem obnovil vitranc. Tega je verjetno malo priredil (verjetno trdnejša paluba, morda tudi spremenjene notranje ojačitve trupa - ampak to je bilo leseno in lesene dele je bilo pred nekaj leti pri obnovi treba zamenjati z novimi ojačitvami - fotke iz prvega prispevka o obnovi pa v tisti temi zdaj manjkajo).

    Po tem, kako je ta čoln po obnovitvi s 60 KM motorjem glisiral podobno hitro kot na prvi pogled primerljivi z 90 KM kaže, da je čoln tudi po kriterijih današnjega časa še zelo dobre oblike.

    (Še v čaranju - SR290 me je malo za ušesa, da tu pa tam še ni dobro napisano/dovolj preverjeno - kar seveda drži :oops:
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Utrinki o Pomorskem muzeju

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Če Jul 10, 2014 17:17

Nekaj utrinkov o Pomorskem muzeju Sergej Mašera v Piranu

    Poleg 'palače Gabrielli', ki je bila v mojih očeh sinonim za Pomorski muzej v Piranu in pred katero sta priveza Galeba (PI 314, muzejska jadrnica Pina in Pije Mlakar) in Mištrala (PI 1500 Mirka Bogića), je še nekaj lokacij, za katere doslej nisem vedel.

    Predvsem nisem vedel za zbirke v nekdanjem skladišču soli Montfort v Portorožu, kjer so zdaj zbirka Tradicionalno ladjedelništvo in zbirka 'Razvoj vodnih športov'

    Slika te lokacije je prevelika za vstavljanje v prispevek.


    Tam sem naletel, da sta bila med drugim razstavljena tudi lesena četverec in osmerec (iz 50-tih in 60-tih let prejšnjega stoletja), s katerim so trenirali po morju.

    Mimogrede - kar zadeva zahteve po registraciji plovil glede na dolžino, že enojec je ok. 9m, dvojec naj bi bil dolg okrog 10 m, četverci in osmerci še ustrezno daljši.
    Slika
    Nekaj iz zgodovine opreme (ne od nas)...

    Nekdo me je okrog tega zbodel z osmerci na morju, tako da sem potem malo pogledal po virih. In tako sem našel tudi...


Nekaj o tekmovalnem veslanju obmorskih klubov
Zapisi povedo, da se je začelo na obali razvijati veslanje ob koncu prejšnjega stoletja. V Kopru, denimo že leta 1880, za časa avstro-ogrske monarhije. Dve leti kasneje so imeli Koprčani že svoj veslaški klub »Circolo canotieri Libertas«. V Kopru lahko torej pričakujemo čez dve leti športni praznik, 100. letnico organiziranega veslanja. Koprski osmerec je leta 1910 na EP v ženevi osvojil prvo mesto in s tem priredil prvovrstno presenečenje.
Trud se je krepko izplačal. Ura merilcev ob regatni olimpijski progi v Amsterdamu je pokazala, da je izolski četverec, skupno jih je bilo enajst, priveslal na cilj v času 6:47,8 kot prvi - priborili so si olimpijsko zlato!
Izolski veslači so bili bolj uspešni leta 1952, saj se je ekipa osmerca vrnila z zmagami z Dunaja, iz Opatije, z Bleda in iz Maribora. Podoben uspeh so ponovili tudi naslednje leto na Dunaju, Bledu in v šibeniku, kjer sicer niso zmagali, zadovoljni pa so bili tudi s srebrnimi trofejami.
In še spomin na 1. maj: vsi argovci, vključno s člani uprave, so sedli v tekmovalne čolne in se podali na morski izlet s piknikom (sendvič z ameriškim sirom). »Morski mački« so se v starem osmercu potopili pri strunjanskem rtu. čeprav so bili med brodolomci tudi neplavalci, se je vse srečno končalo.
Leto 1967 je prineslo nova presenečenja in novo tekmovalno leto, v katerem se začela uspešna pot mladinskega »osmerca upov« (Z. Tul, L. Macarol, E. Brecelj, S. Vran, V. Kocjančič, V. Borut, E. Tuljak, S.Jug, krm.: M. Grbec, trener J. Barut), ki je zabeležil same zmage, z izjemo na prvomajski regati na Bledu, na kateri so bili drugi.

Leta 1996 se nad izolsko veslanje zgrinjajo črni, neobetavni oblaki. Pride do nesoglasij v klubski upravi, do samopašništva, lobiranja, razprtij, do časopisnega pranja »umazanega perila«, lobiranja, nesoglasij s trenerjem I. Božeglavom; skratka do razmer, ki napovedujejo črno prihodnost.


Toliko o osmercih na morju.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Nekaj povezav o zgodovini sidranja

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Sr Jul 23, 2014 16:52

Predpostavlja se, da se je 'sidranje' na rekah začelo z vrvjo, privezano na drevo, na morju pa s kamnom na vrvi, čim so plovila postala pretežka, da bi jih zlahka izvlekli na breg, ampak o teh začetkih najbrž ni prepoznavnih ostalin.

Tule je pa en zanimiv in razumljivo napisan (angleški) pregled poti od znanih začetkov do (precej aktualnega) zdaj.

Ali so potem kamen prevrtali (da ga je bilo lažje privezati) ali so pač poiskali kakega, ki so ga prevrtale kake školjke, ne vem, če je znano. Vem pa, da so znali v kameni dobi izvrtati luknjo za ročaj v kamnito sekiro (in sem imel priliko poskusiti, kako to gre - gre počasi, ampak nastane presenetljivo lepo okrogla in gladka izvrtina).

Tole je bil eden naslednjih korakov - muzej, Bodrum v Turčiji
Slika

Pogled z druge strani - Grčija (Monemvasia?)
Slika

Pred približno 2000 leti je bil okrog kamna sestavljen lesen okvir s kraki, ki naj bi se zataknili v podlago in bolje držali.Tule je bil kovinski del iz svinca, kraki pa še vedno leseni; za forum žal prevelika fotka pa je zdaj na povezavi tule.

Tole pa naj bi bilo iz grško-rimske dobe. Podobnega so ok. 2005 našli v Mrtvem morju, ki se zaradi uporabe vode iz Jordana za namakanje in zaradi tega zmanjšanja pritoka vode vanj zmanjšuje.
Slika

Od tam dalje mnogo različic - in mimo admiralskega sidra iz 19. stoletja - do sedanjih oblik in materialov. Cele poti ne bom ponavljal...

Avtorja sta Alex in Daria Blackwell, avtorja knjige "Happy Hooking - The Art of Anchoring", o kateri je kaj tule. Prispevki iz razdelka 'Seamanship' - pomroske veščine bi prevedel - so v precejšnji meri na drugih strežnikih, ampak meni jih je bilo v veselje prebrati. Recimo o vezi med plovilom in sidrom (anchor rode)
Slika
Slika

Iz česa, zakaj, in zakaj je velikokrat kombinacija verige in vrvi boljša od samo enega ali samo drugega.

Taki prispevki so ena od boljših reklam za knjigo :wink:

Sicer drugi viri še pridejo (vem da je še nekaj takih, pa se zdajle ne spomnim niti ne najdem, kje).
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Če Jul 02, 2015 17:43, skupaj popravljeno 1 krat.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Stane Klemenc

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Po Sep 08, 2014 18:59

Stane Klemenc
    Z njim se stalno srečujemo v Bohinju, največkrat on s svojimi pri kajakih in mi z našimi pri jadrnicah. Zadnjič pa smo ga pritegnili v oddajo o tem, kaj se na vodah da početi v Sloveniji, ko so pravzaprav prišli v Bohinj posneti nas in naše jadrnice. Ekipa ga je hotela pravzaprav le prositi, če bi lahko snemali s katamarana, s katerim sicer spremljajo veslače, ampak ko sem ga poklical, sem vedel, da bodo mogoče dobili več kot le prevoz kamere in snemalca. In tako so potem za oddajo o turizmu Na lepše.posneli - tudi njega. In ker zgodbe o snemanju nisem hotel razvleči z zgodbo o njem, pa je o njem vredno kaj napisati, sem začel tole.

    V 'z navtično povezana zgodovina' pride, zato je tudi veslač, veslaški trener in sodnik. Ampak ni pa samo to. Je tudi popotnik, ki je stopil marsikam, kamor ne pride vsakdo, poleg tega pa še vrhunski fotograf, pa alpinist, gorski vodnik in tako naprej.

    Bil je na vrhu najvišjih vrhov vseh celin razen Čomolungme (Everesta - zaradi spremembe vremena je po pomrznjenju bilo treba obrniti na ok. 7700 m), bil je dvakrat na severnem tečaju in poskusil je (spet sprememba vremena, da ni uspelo) opraviti prečenje Antarktike.



    Na vodi... Voda za vedno, prireditev celodnevnega humanitarnega veslanja
    Slika
    Tu piše, da je bil Stane najstarejši udeleženec maratona, pri tem pa da je preveslal tretjo največjo razdaljo.

    Nadaljevanje je malo zato, ker sta Mirante in Echo letos jadrala ne prav daleč tam, kjer sta Stane in Andrej nekaj let prej prečila Grenlandijo.

    Ostala vsebina še pride.
    Gornik - alpinist, gorski vodnik...

    En konček...
    Slika
    Slika



S prečenja Grenlandije, 27 dni - leta 2007 (Stane je letnik 1950).
Slika

Prejšnji poskus 2004 (ali 2003?) je moral biti po 10 dneh viharja prekinjen:
Polar.Extremekanal

Fotograf... Ena od fotk, katerih avtor je (ok. 2000 na tem portalu):
Slika
Pa da je naredil prvi pravi laboratorij za razvijanje dia filmov v Sloveniji - za tiste, ki vedo, kaj je to (bilo)

Še nekaj o tem, kje je bil...

In kako in kje se še potepa - tole je bilo po hribih zahodno nad Sočo
Slika
Slika
Fotke tu so tudi njegove (in pod njimi so povezave).

In ko organizira tekmo - in včasih še sodi, še vedno uspe tudi slikati. In tule mislim da je tudi vsaj nekaj fotk njegovih - recimo tale Most na Soči zviška skoraj gotovo, pa najbrž še več drugih; pa tudi sicer vidim da sodeluje pri temle. In po mojem veslanje spada pod navtiko.

Ena od fotk od tam, mislim da tudi njegova.
Slika

Pa tole je tudi malo morjeplovsko...
Slika
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Pe Feb 20, 2015 03:30, skupaj popravljeno 10 krat.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Uporabniški avatar
Marjan Tomki
Admiral
Prispevkov: 6224
Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
Kraj: Ljubljana

Vikinška predkolumbovska potovanja

OdgovorNapisal/-a Marjan Tomki » Če Sep 25, 2014 19:52

Vikinška predkolumbovska potovanja

    Video o tem, kako jadrajo vikinške ladje - povezavo našel Leut. .

    To, da so Vikingi ogrožali vzhodne Atlantske obale do Afrike in večji del Sredozemlja, se naselili, služili in tudi vladali raznim deželam (zlasti nekje med 8. in 12 stoletjem) je znano. Da so se naselili na severno-atlantskih otokih, vključno z Islandijo, tudi.

    Slika
    Povezava na Boundless.com
    .

    V bistvu so bili tudi Vilijem 'Osvajalec' in njegovi Normani, ki so mislim da v 10. stoletju zasedli Anglijo, Vikingi, ki so se le nekaj rodov prej naselili na obali Francije, v Normandiji, in invazija v Anglijo je bila tudi morjeplovski podvig.

    Manj znano večini pa je mogoče, da je v 11. in 12. stoletju bilo v sedanji južni Italiji normansko oziroma posredno tudi vikinško Kraljestvo Sicilije
    Slika


    Okrog leta 1999 je bila Sicilija saracenska, vsaj nekatere dežele na kopnini pa so morale Saracenom plačevati davek. Dober del kopnega so imeli v posesti tudi Bizantinci - ki so to večinoma odvzeli Saracenom... V to so se potem vpletli Normani, domnevno najprej pri povratku iz Jeruzalema, in postopno osvojili Južno Italijo, kot kaže zgornja slika.

    In če je bila iz Skandinavije dosegljiva Islandija, ni videti nič nemogočega, če je bila z Islandije dosegljiva Amerika in ostanki predkolumbovskih vikinških naselbin v Novi Fundlandiji veljajo za dokazane.

Mimogrede, v podobnih okoliščinah je ugasnilo kraljestvo v Bosni
    Letos smo se nekaj dni - tudi z zanimanjem za zgodovino - potepali po Bosni.

    Bosna je bila pred turško osvojitvijo verjetno zelo zanimiva reč. Videti je, da se je tam razvilo? obdržalo? nekaj verstev, oziroma zlitje nekaj verstev, ki ni bilo tako nestrpno do ostalih kot velikokrat krščanstvo in islam.

    Tedaj je Bosna, kot verjetno precej ostaleokolice, Osmanskemu imperiju plačevala davek. Stjepan Tomaševič, kralj Bosne (za kralja Bosne ga je s krono, ki jo je poslal papež, v Jajcu l. 1461 kronal papežev delegat), despot Srbije... Opozoril je papeža in evropske vladarje dežel v okolici na nevarnost turškega osvajanja in od njih dobil tudi zagotovila o pomoči pri obrambi pred Turki.

    Tem obljubam je verjel in 3. junija 1462 zavrnil plačilo davka sultanu. Naslednje leto je velika sultanova vojska osvojila Bosno - pomoč ni prispela, kralja in veliko plemstva so usmrtili.

    Nekaj naslednjih stoletij je tam bil bosanski pašaluk.
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne To Mar 29, 2016 21:11, skupaj popravljeno 2 krat.
Correct me if I am wrong, please.

Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...

Kdo je na strani

Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 6 gostov