Potopitev
- Leta 2009 se je blizu Naklove glave potopila, pred kratkim pa bila - po petih letih - dvignjena mini-12 SLO 16.
O potopitvi ne vem dosti - nisem bil prisoten, verjetno tudi ne v Bohinju - pa tudi o dvigu ne. Nameravam povprašati, ampak do takrat ne vem, kako so dvignili in podobno.
- Ko sem teden nazaj (regata za Pokal Gorenjske) prišel v Bohinj, je na plavajočem pomolu ležal z muljem zamazan jambor z bumom in jadri ter še nekaj vrvi in drobnarij, zraven pa na boku skoraj do vrha v vodi podobno z muljem zamazana jadrnica mini-12 z nalepkami 16 (in reklamo za Troja Caffe).
Ta jadrnica je bila po vsem sodeč narejena v Franciji (nekoliko drugačni štoperji, škripci, aluminijast in ne fiber-glas jambor...). Na prvi pogled ni bilo videti ne z barko ne z ostalim nič narobe.
Pri podrobnejšem (in ob čiščenju in odpravljanju težav minulo soboto) pa je za zdaj videti, da so vrvi in jadrovje prenesli petletno kopel na globini 40+ m v jezerski vodi brez opazne škode. Nič ni bilo videti narobe s svincem balasta; mehova z oznako nosilnosti 200 kg, ki bi morala poskrbeti za nepotopljivost jadrnice sta bila na svojih mestih, prazna - in ko smo jih napihnili, sta lepo normalno držala zrak (v soboto napihnili, v nedeljo še lepo polno).
Kjerkoli pa sta bili v stiku dve različni kovini, je bila - kljub temu, da voda ni slana - škoda zaradi galvanske korozije.
Povsod, kjer je bilo kaj iz inoksa prikovičeno z (Alu?) pop-kovicami na plastiko, je bila kovica 'požrta', kje je bilo prikovičeno na Alu jambor, je bil požrt jambor - in enako velja za Alu bum - in tako naprej.
Fotke bom prilepil, ko jih uspem spraviti s telefona na kak strežnik na internetu, samo ta telefon ima po vsem sodeč namen 'crkniti', tako da to bo ko bo.
V soboto smo oprali in zdrgnili ('dišeč') trup, izprali jadra in vrvi, odstranili požrte kovice, jambor kot tak ni več uoraben in ga dobi eden od članov za material (aluminij, kolikor bo uporabnega) in za kompletiranje opreme svojega jambora; 16-ka dobi drugega.
Bum dobi na novo prikovičeno vse, kar je treba (škripci za škoto, za poteg po bumu ozioma po bazi, 'konjički' za krajšavo in vang, pa štoperja za krajšavo in za po bumu in tako naprej) in bo še čisto uporaben.
Enako je ponovno prikovičeno vse, kar je bilo prikovičeno na trup s kovicami, ki so razpadle. Privite reči iz inox-a so bile tudi privite z inox vijaki in s temi ni bilo doslej opaženo, da bi bilo kaj narobe.
Po površini trupa pa so več ali manj povsod mehke bunkice... O tem več naprej.
V soboto je bila tako vsa zaznana škoda - razen bunkic - na jadrnici odpravljena.
Preizkušanje
- Nedelja, 20.7.2014; napovedan močnejši veter, kot dan prej.
Glede na to, da čez noč ni nič pihalo, sem zvečer privezal vse barke, ki so blie prejšnji dan v rabi ali popravilu, kar na plavajoči pomol (sistem), a bil v bližini tako, da bi lahko tudi ponoči posredoval, če bi bilo treba.
Tako sem lepo sestavil 16-ko - in ne pomnim, da bi pri tem opazil kaj posebnega.
Veter je pojačal tako, da je imelo kakih 10 surferjev z jadri in eden s kajtom živo uživancijo, je pa bilo treba paziti, da se komu ne nastaviš na pot. Tudi ena lahka lesena jadrnica (ne vem modela, moram vprašati) je tudi prav lepo glisirala - ampak o ostalih v tem času na jezeru morda v kakem naslednjem prispevku.
16-ka ima še originalno kratko krmilo - kar mi je všeč za vajo, ker zahteva, da moraš balansirati jadra, in se s tem naučiš ne orati s postrani postavljenim krmilom, in morda tudi skoraj v celoti krmariti z jadri. In lepo se je odzivala pri vseh manevrih.
Edino enega problema nisem mogel rešiti. Pri refulu je prvo jadro trepetalo in se ga ni dalo umiriti. Če sem poskusil premakniti škotino tako, da bi lepše napelo zadnji rob floka, pri močnejšem refulu ni umirilo jadra, pa pri drugih barkah običajno je.
Plul sem s polnim jadrom, potem zapeljal k bregu na južni strani, da sem lahko skrajšal in potem s skrajšanim glavnim jadrom - in na to trepetanje ni popolnoma nič vplivalo. Razmišljal sem o potrebi, da prestavimo uvodnice škotine naprej - če bi mini-12 imela drsnik (traveller), bi bil to potisk drsnika naprej - ampak ko sem to simuliral z roko, je pomagalo le pri zmernem vetru.
Moralo je biti še kaj... In če bi potegnilo še bolj, bi mi razcufalo zadnji rob floka čisto podobno, kot so nam vrnili na nekaterih barkah, ki so se vračale z regat na Krvavcu in Rogli. In pri tem vem, da sem brez trepeta prvega jadra vozil po precej močnejšem vetru kot tokrat.
Ko sem se vrnil na pomol (in se je vrnila ostala klapa), sva z Arhom opazila, da je jambor nagnjen preveč nazaj, ker je bil konjiček (točka, kjer prime prva pripona, okrog katere se navija slok) na jamboru za kakih 10 cm (pri 5m dolžine) prenizko.
Presenetljivo - vozil sem že drug točno tako 'razštelan' jambor, ampak vedno mi je taka jadrnica hotela bežati - zavijati - v veter, tu pa tega definitivno ni bilo. Bomo poštimali (v nedeljo ni bilo pri roki vrtalnika in klešč za kovičenje) in videli, kako bo naslednjič s trepetanjem.
Arh je rekel, da bomo zamenjali tudi krmilo za globljega, kot ga imajo ostale - do takrat se bom z njo poskusil voziti čim več, da se čimveč naučim, preden bo zamenjano.
- Kaže, da je to potapljaška bolezen, kakršno 'doživi' stekloplastični trup, ki je nekaj časa na globini 40 in nekaj metrov, potem pa ga dvigneš na površino.
Bunkice, ki so mehke pod pritiskom, so po vseh površinah - lupina, krov - ko pridem mimo barke naslednjič, bom preveril, če tudi notranja stena in sedež. Ko je bila barka privezana ob plavajočem pomolu in se je zaradi valov malo podrgnila gor-dol ob robni deski, se je rob krova enostavno nekoliko odluščil - in ne pomnim vonja po kislem ali po antifrizu, kar bi bilo značilno za osmozo.
Po vsej verjetnosti je odstopil praktično ves gel-coat. Verjetno bomo - ko letos poberemo barke z jezera - ločili krov, notranjo in zunanjo lupino, olupili, odbrusili ali odpeskali gelcoat, po potrebi popravili površinsko plast in naredili novo vododržno plast.
Lahko bi bil nov gel coat, lahko epoxi; sodelavec, ki ima običajno dobre info, je priporočil poliuretan. Rekel je, da fiberglas gel coat prepusti 3% vlage (volumske? utežne? ...), PU pa ne (in expoxi mislim da tudi ne). Treba še raziskati in poskusiti.
- Ja, še to... še SLO 06 - reklama je bila od pivovarne Union - je treba iztauhati s podobne globine v višini adrenalinskega parka - hotel Pod Voglom? - in na dve tretjini razdalje proti Vogarju. To potopitev sem pa videl - človek je sedel in držal jadro, da je nagibalo jadrnico tako, da je voda tekla vanjo, in se režal. Če mu nekdo - tisti, ki mu je izdal barko in ki je bil takrat bližje, ne bi rekel, verjetno sploh ne bi splezal ven tudi, ko je barka tonila. Bil je vroč dan in mrzla voda, kar je bilo krivo za skrčenje vode v balonih - morda pa je bilo še kaj, kar bomo videli, ko jo spet dobimo ven. Takrat smo skušali takoj najti barko - tisti, ki je izdal barko, je potapljač - in ugotovili globino nad 40 m in na koncu avgusta temperaturo 5° C. S tedaj razpoložljivo opremo (ne dovolj dobra izolacija) na tisti temperaturi ni bilo varno čakati dekompresijskih časov...
Kasneje je nekdo rekel, da je bil tisti, ki se mu je potopila, takrat pijan, ampak jaz ne vem, če je bil res.