@Visoka vlažnost zraka, blizu 100%
Če imaš kondenzacijska jedra, lahko megla nastane že precej prej (dobil sem podatek, da tudi pri 70%, ampak še nisem utegnil pobrskati, kdaj in zakaj)
Visoka vlažnost zraka po mojem pomeni roso in podobno, meglo oziroma oblak pa še ne nujno. Tistole na povezavi sem prej utegnil preleteti - treba si bo pa vzeti malo več časa.
@Temperatura rosišča
Predavatelj na povezavi v prejšnjem prispevku pravi, da je to bolj kazalec, koliko vlage tam dejansko nosi m3 (mera absolutne vlažnosti), tako da je približno enaka temperatura rosišča znak, da ni bilo ne padavin ne večjih izhlapevanj. Hmmm.
Marchi napisal/-a:Recimo zjutraj je bilo v Medulinu 8° in tudi rosišče je bilo pri 8°, 100% vlažnost.
Pogledam zdajle, temperatura zraka 11°, rosišče na 11° in še vedno megla.
Če torej razumem prav tisto predavanje na povezavi, bi naj povečanje temperature rosišča pomenilo, da je zrak 'naložil' še nekaj vlage - bodisi da je izparelo nekaj megle iz zraka, bodisi nekaj rose, bodisi še nekaj iz toplega morja. Boja Vida pravi, da ima morje pred Piranom še nad 16°, zrak pa 11,5°C, kar po mojem pomeni, da iz toplega morja hlapi, ko pa se dvigne v hladnejši zrak, se takoj zgosti nazaj v meglo. To je videti, da je Alesjotov primer.
Trenutna temperatura in temperatura rosišča
Razmerje med tema dvema je v odnosu z relativno vlažnostjo, ampak še ne vem v kakšnem (linearnem? kakšni koeficienti?...) Kolikor doslej razumem, je takrat, ko je temperatura enaka temperaturi rosišča, vlažnost 100% (po definiciji, kaj je rosišče). Če je temperatura okolja nižja od rosišča, mora zrak nekako nekam 'skipati' vlago, ki je ne more več nositi (rosa, slana, padavine...), ampak istočasno utekočinjanje oddaja toploto in drži temperaturo na tisti točki... Po drugi plati pa izparevanje - ko se megla 'suši' - porablja energijo tako, da se zrak tačas ne ogreva, čeprav prejema energijo.
@kdaj se bo megla "razkadila"
Po definiciji takrat, ko bo relativna vlažnost dovolj majhna in ko bo hkrati dovolj energije za izparitev tistih vodnih kapljic. Večji odboj toplote od megle kot od (nezasnežene) zemlje ali morja sem pa že omenil.
Energija za izparitev lahko pride recimo od sonca, stiskanja zaradi spuščanja zraka, kaj drugega se pa zdajle ne spomnim. Za sonce večinoma vemo, za stiskanje pa: čez kak greben se pri dvigu zrak razpne in ohladi, tako je nad grebenom oblak, na drugi strani pa pri spuščanju spet stisne, ogreje in se oblak posuši, na videz pa 'oblak visi nad grebenom'.
Prognoza
Tole zdaj je videti precej stabilno - morje - ali kopno - se namreč ponoči pod meglo tudi ne ohlaja toliko, kot bi se ob jasnih nočeh - tako da bo tako najbrž do kakega vetrovnega vremena.
V Lj se čez noč zamegli - kar zmanjša nočno ohlajanje - to pa zjutraj spet razmeroma zgodaj izpari in je potem presenetljivo topel dan. Danes je bilo za kratke rokave za s kolesom do trgovine po malico. Ko bo pa kaka nezameglena noč, bo pa najbrž v hipu slana.