Navtična in z navtiko povezana zgodovina

[Marjan Tomki]

Veslanje z enim veslom (Sculling, Single Oar Sculling)

Na zgodbe o veslanju z enim veslom sem naletel večkrat v različnem kontekstu, in mi je pritegnilo pozornost, a ne toliko, da bi resno raziskal, in doslej ni bilo dobre prilike poskusiti.

Že dolgo sem vedel, da se z enim veslom vesla beneške gondole - in letos sem v beneški laguni videl čolne, ki so imeli mesta z oporo za štiri vesla oziroma štiri veslače tega tipa. Mislim, da so v okviru prireditve Velalonga Venezia 2015 imeli tudi tekmovanje takih veslaških čolnov.

Žal forum ne zna prikazati zmanjšane slike, zato tu ne bo slik, se pa tako te čolne kot gondole vesla z enim veslom s strani, vendar enako kot pri gondoli. Če na primer naš 'blejski' čoln skušaš veslati le z enim veslom praviloma le krožiš, pri teh pa lahko en veslač bodisi drži plovilo v smeri, bodisi zavije na eno ali drugi stran.

Poleg tega sem tedaj imel toliko opravka s tekmo in samim sabo, da jih med plovbo nisem uspel niti dobro pogledati, kaj šele bolj opazovati (če pomnim prav, je bil štart ali nekaj pred ali nekaj za nami).

Obstaja tudi način, ko se z enim veslom žene plovilo preko krme. Često gre z težja plovila in razmeroma majhne hitrosti, naj bi pa to vsaj nekoč bilo standardno pomožno pogonsko sredstvo tudi za Dinghy 12'.

Povezave

THE ART OF SCULLING


Sampan gnan z enim veslom

The efficiency of this system gave rise to the Chinese saying "a scull equals three oars".

www.peinert.com/peinert_sculling_primer.pdf
www.amateurboatbuilding.com/articles/ho ... lling_oar/
http://macgregorsailors.com/forum/viewt ... =9&t=19806
To dvoje spodaj je treba skopirati v naslovno vrstico brskalnika
msog.org/how-to/oars.cfm
google single oar sculling sailboat

[Marjan Tomki]

SS Nomadic
Verjetno eden največjih in najbolj 'dolgoživih' tenderjev. Bil je narejen pred malo več ko sto leti, .



Spodnja fotka je pa iz obnavljanja.

Bila je zgrajena kot tender ladjam družbe White Line, torej Olimpic in njenim 'sestram', za katere je bilo tedaj pristanišče Cherbourg premajhno. Ena od njih.se je pa še posebej trdno zapisala v zgodovino.

[Marjan Tomki]

Kaj se vidi na sonarju - in kako so to raziskovali

FLIP je bil v začetku - pred več ko 50 leti - namenjen predvsem temu, da ugotovijo, kako se zvok širi v morju. Tehnologijo so hoteli zato, da bi zaznavali podmornice (in podobno).

Za meritve so rabili stabilno platformo - in senzorje na različnih globinah.


Termoklina - ločnica med plastmi vode z dovolj različno temperaturo - je bila del problema, saj so sonarji lovcev na podmornice praviloma bili nad njo, podmornice pa često pod njo, termoklina pa je vplivala na prehod zvočnega signala. Flip je omogočil, da so imeli senzorje nad in pod termoklino in primerjali istočasne rezultate na različnih točkah.



Research conducted on FLIP has included studies of:

the relation of temperature variations in the ocean to fluctuations in intensity and direction of sound waves;



Ena od plati teh raziskav so tudi dopplerjevi sonarji - s katerimi je mogoče meriti tudi hitrosti (tako vetra kot vode - in doplerjev ultrazvočni vetromer se uporablja za v veliki meri Miranov sistem za vetrno izravnavo pri smučarskih skokih in poletih).

In kaže, da so pri primerni opremi (strojni in programski) ločljivi tudi mehkužci.

Sicer pa google sonar squid detection
in google sound porpagation in ocean

Nekateri zadetki znajo presenetiti. Recimo:

http://dujs.dartmouth.edu/winter-2012/t ... o7NZL8o_9I

[Marjan Tomki]

Najprej kratek splošen uvod

Na forumu je bil v začetku 2018 Od oktobra 2018 mi ni mogoče več vzdrževati kazal tem in na splošno urejati prejšnje vsebine, tako da se zdaj utegne marsikaj tudi podvajati.

@zaznavanje lignjev z zvokom iz prejšnjega prispevka

- 2016 so me zaradi ideje, da je teoretično gotovo mogoče na sonarjih videti lignje, čeprav morda še ne na tedanjih, na forumu 'čoporativno' (bullying) zasmehovali (tudi priporočanje tablet...)
Letos - dve leti kasneje (preden se je "preselil" na drug forum, je Daki (2016 je bil vljuden, a spekptičen) spremenil mnenje in opisal, kako to gre; Letos je tudi MareC, ki se v tisto zgodbo pred dvema letoma ni vmešal, napisal, da je pri enem domačinu videl da se da in da zdaj tudi on že zna ustrezno nastaviti 'fishfinder'.

Sidra, zgodovina
Ker ne morem več vstaviti tja, kamor bi spadalo, in tudi ne bom mogel kasneje vstaviti povezav tja, kjer je že kaj o tem napisano, moram tu pa tam nekaj reči ponoviti.

Kolikor vemo, se je okrog sidranja začelo s kamni in vezavo za v vodi zasute veje in podobno, nadaljuje z 'admiralcu' podobnimi lesenimi sidri s kamnito in kasneje svinčeno obtežitvijo; ko je železo postalo dostopnejše v večjih količinah (da niso vsega porabili za orožje), so leseni deli sider najprej dobili železno okovje, še kasneje pa so nastala popolnoma železna sidra. Takrat enkrat so Britanci standardizirali admiralsko sidro, in kot je iz sedanjega časa videti, naj bi bil potem nekaj časa 'mir' okrog novih tipov sider.

Admiralsko sidro je imelo - kljub bistvenim prednostim pred prejšnjimi delno lesenimi v bistvu podobne oblike - kup pomanjkljivosti, zlasti kar zadeva spravljanje med plovbo in zamotavanje verige okrog štrlečega kraka (anchor fouling). Odgovor na ta dva problema so bila v času, ko so tudi ladje postale kovinske, sidra, kot je Hall-ovo in sorodna - takšna, kakršne so nosile vojne ladje skozi prvo in drugo svetovno vojno in ki jih še sedaj nosi večina 'velikih' ladij (mislim da dve veliki taki - mislim da eno od avstroogrske Viribus Unitis - stojita pred vhodom v pomorski muzej v Benetkah, malo naprej od Markovega trga ob velikem kanalu).

Tudi ta sidra ("stokeless" po tem, da so bila brez za admirala značilne prečke) so imela svoje težave: kljub mnogim različicam so težko so prijela na mnogih podlagah in tudi imela slabo razmerje med oprijemom in maso, kar pomeni, da so za velike ladje morala biti zeloooooo težka.

Geoffrey Ingram Taylor in njegov CQR

V 30-tih letih 20. stoletja je se britanski matematik in fizik, med drugim s področja trdnosti ter dinamike tekočin, meteorolog, oceanograf, pa tudi pilot, padalec; med prvo svetovno vojno mu je bila naloga snovanje izboljšav pri letalih, med drugo je sodeloval pri projektu Manhattan, ter razvoju nadzvočnih letal po tem, ter odpiral nove veje mehanike tekočin pri tem - Taylor vtaknil tudi v problem sider. Še en tip, ki je bil vrhunski teoretik, pa ne "teoretik', kot je žaljivka na tem forumu, in ki je bil v resnici skoraj "vseznalec" - to je na tem forumu tudi žaljivka. Jaz ne morem - in mi tudi ni cilj - ponoviti njegovih uspehov, morem - in hočem - pa po svojih zmožnostih uporabljati postopke in pristope, ki so se (tudi) pri njem izkazali za učinkovite in uspešne. Kar je pomembno tu, pa je, da je bil tudi vse življenje trapast na morje in jadranje. Tako se je spravil na problem slabih plati tedanjih sider od temeljev in od teorije naprej, in v 1930-in tako v letih naredil sidro CQR; kolikor vem za mala plovila za kakih 50 naslednjih let ni bilo priročnejšega in zanesljivejšega. Na terenih, za katere je bil zasnovan in kjer je bil testiran, in naj bi bil uveden v uporabo pri kupu reči, vključno s sidri za vodna letala in tip je bil - smo rekli - tudi pilot). Naj bi se originali po vseh aspektih obnesli (prijeli, držali...) in tudi omotavanja vrvi in verige niso bila več problem. Kasnejši izdelki pod istim imenom niso nujno imeli več zanesljivosti, o kateri poročajo za izvirnike. Mimogrede, po njem se zdaj imenuje G.I.Taylor Medal of Society of Engineering Science. Toliko o 'teoretikih'.

Še en - drugačen - pregled čez razvoj sider: Good anchors complicate your life

Obravnavani problem je bila zamenjava sider, s katerimi SalishSeaPilot testira primernost sidrišč (kako sidra kje primejo in drže, okt. 2016). Dotedaj so uporabljali tip sidra prejšnjega rodu (CQR?) Problem je, če preideš in testiraš z odličnim sidrom in drži brezgrajno, večina pa sidra s slabimi, s katerimi jim tam ne prime ali ne obdrži, in se potem razsujejo, ker so slepo zaupali opisu, da je (z drugačnim sidrom) tam brezgrajno držalo.

Peter Bruce - Wikipedia nima članka o njem, pa je mož pomemben in še živ

Človek bi napisal vsaj 'Stub', popek prispevka o njem, če bi imel gradivo. Trenutno info, ki je bila o njem prej na Bruce Anchors, že ni več. Trenutno dostopni viri so zapisi po navtičnih forumih, novica o nakupu Bruce Anchor s strani Acteon-a in njegovi patenti pod BRUPAT ltd.

Cruiserforum - Peter Bruce - what a guy!

Oriše Bruceovo idejo za sidro z lokom na patentni prijavi že iz leta 1971, ki pa ga on ni potreboval za naftne ploščadi in tako naprej, pa je bilo naprej razvito v Bugel/Wasi, Manson, Rocna, Mantus, SARCA... polanc, frik, kremni, Manork - celo zaporedje izboljšanih za mala plovila za tem.
OffshoreBlue

Anchor Claw - 1970 in dalje, za mala plovila originalnih ne delajo od 2007; Lewmar je samo najbolj znana kopija.
Tam zapisana zgodba o izvoru, kolikor vem, drži. Dobra analiza dobrih in slabih plateh, čeprav ne drži za vse podlage in sploh ne nujno za kopije (in Lewmar je kopija). V naših okoljih za Lewmar ne drži za dobro vkopavanje (trava in druge običajne podlage), ne drži za reset po obratu (razlogi iz prejšnjega oklepaja) in ne drži, da se bo obdržalo zasidrano med obratom.
Patenti BRUPAT ltd.

Google Peter Bruce BRUPAT inventions
Link for chain - izboljšan člen verige - vsebuje tudi za vsako reč zakaj tako
Trenutno 'standardne' verige so optimirane za ceno izdelave, te pa na so odgovor na probleme uporabe. Ne vem, koliko je že v rabi, pri 'malih' verigah tovrstnih še nisem videl.
Anchor Data Communication System
...
Bruce Anchors - še vedno velika sidra, tudi 'smart' različice (glej patente).

Google Bruce Anchors - slike, zlasti njihovih sider
Bruce Anchors gre v druge roke - srečno ti v pokoju, karkoli boš že počel, Peter Bruce

Sodobna sidra - kot sem napisal, se utegnem malo ponavljati

Takle sklic ('slovensko' link) je na prvi prispevek te teme, kjer so povezave na (angleške) prispevke o skupnih lastnostih sider pred in sidri z lokom in po njih (stara in nova sidra).

Kaže da je to prvo znano sidro z lokom, pa prednik naslednih



Vse tole pa naj bi bilo potomci, torej modificirane kopije: Bugel/Wasi, Rocna, Manson Supreme, Mantus, polanc 'tektonik', Frik, kremni, Manork, neptuno in adriatic.

Kot lahko vidimo, je verjetno prednik sidro na Bruceovi patentni prijavi. In lahko kot vidimo so iz tega prednika so išli zelo raznoliki potomci (Bruce se je ukvarjal z velikimi sidri, katerih problematika zasidranja je drugačna in lok ni del zgodbe, in da ne vem za to, da bi kdaj preganjal tiste, ki so za mala plovila naredili naslednike tega z lokom).

XYZ Extreme Anchor- Kaže pa da je eno zanimivo, pa ni z lokom
Za tega je videti tudi, da je je bil zelo temeljito testiran - do pretrganja vrvi, žične vrvi ali verige, ne da bi bila opažena poškodba na sidru.


V zvezi s sidranjem - predvsem kar zadeva povezavo med sidrom in plovilom

• Ground tackle na SetSail - Dashew
  Preden bom dal povezavo na forum, moram še enkrat prebrati, če paše točno tja. Glavno sidro ima praviloma na verigi od začetka do konca, često tanjši al toplotno obdelani (tako ima pri isti skupni masi lahko masivnejše sidro), za rezervno sidro okrog 10 m verige in naprej spectra/dynema vrv (verjetno povezana zgodba s trganjem najlonk zaradi pregretja ob dolgem blaženju sunkov). Kako velika oziroma težka sidra? Sundeer je imel 50 kg bruce, Beowulf in FPB pa 110 kg sidra (pa takrat najbrž že ROCNA).
  
• Peters Smith o sidranju - on si je izmislil sidro ROCNA, ko z dotedanjimi ni bil zadovoljen
• Rocna knowledge base
  
  • Chosing Right Rode - Rope -
    Daje odgovor tako kako močno je kaj kot kako močno mora biti kaj in vsebuje tudi tabelo primerjav trdnosti vrvi iz različnih materialov in arhitektur.
    Tudi ostali del v 'Accessories' je dober in tisto gradivo je hudo dobro poznati in razumeti (in ni glupa reklama za njihove izdelke).
  • Steve Dashew, "The Right Rode" (Cruising World August 2001 / SetSail.com) - pdf članka, kaj je bilo narobe z najlonskimi vrvmi v ta namen

[Marjan Tomki]

Ker od l. 2017 ni več mogoče spreminjati starejših prispevkov, moram za spremembe dodajati nove. Zato je vsebina lahko nepregledna in se stari lahko tudi (in ne le enkrat...) ponavljajo..

Umrl je Christoph Rassy iz Hallberg-Rassy

https://www.hallberg-rassy.com/news/new ... ssed-away/

The legendary boat builder Christoph Rassy has today silently passed away at the age of 87.

No other person has meant so much to the Swedish sailing yacht industry as he did. Hallberg-Rassy is today a cruising sailing icon world wide.

Christoph Rassy was born in Germany 1934 and came to Sweden in 1960 with two empty hands to build sailing yachts. The rest is history. You may read about the Hallberg-Rassy history following this link

For those of you who understand Swedish, the book "Båtbyggaren Christoph Rassy" is highly recommended. You may order it here: https://shop.hallberg-rassy.com/content ... Rassy.html

The boat yard Hallberg-Rassy is in family ownership and family management. Since almost 19 years the company group is headed and owned by Magnus Rassy, one of Christoph's two sons.

Poleg tega, da tu ponovim vsebino iz podforuma Jadrnice, kjer bi jo prekrile novejše teme - dodam:

• Halberg-Rassy: Company history - from shed to famous boatyard
  Tu sem našel informacije, ki so me zanimale, ponujene na način, ki bi mi lahko vzor, kako to početi
• Mistress 32 - THE MOST RACING ORIENTED MODEL BY THE YARD
  To stran s podatki o jadrnici iz obdobja 1969 -1974 odpre povezava v prispevku o zgodovini družbe, in vsebuje vse, kar me je tisti trenutek zanimalo o tej jadrnici. Podobne strani odpro povezave za ostale v zgodovini omenjene jadrnice.
  
  
  • Mistress 32 me je (med drugim) zanimala še posebej zato, ker naj bi ustrezala pravilu IOR za pol-tonce, pa o tem, kakšna so bila ta pravila doslej nisem uspel najti dobrih virov; tu pa so tudi načrti zanjo.
  • To pravilo me je pa zanimalo, ker mu je ustrezala (in bila po pravilu te vrste odlična) alesjo-tova prejšnja Alesea EC 21 - LA VELA di Ascoli Piceno iz l. 1980, ki sem jo smel enkrat krmariti.
  • Tako sem opazil tudi, da so na straneh H-R podatki (in načrti in navodila...) vsaj za vse jadrnice, omenjene v prispevku o zgodovini, verjetno pa za večino, ki so jih izdelali.
  • Nekoč je bilo tako tudi pri Elanu, pa je pri prenovitvi Elanove internetne strani pred leti vse podobno gradivo - od zgodovine do podatkov o starejših modelih - izginilo. Razumljivo - vmes so šli iz krize v krizo, od eneg reševala do drugega "političnega rešealca" in naprej iz in lastništva v lastništvo... Ostale so le info o reeh, eh, ki so bile tedaj naprodaj.
  • Podobno se je zgodilo še z marsikatero drugo internetno stranjo - in jaz (in google) doslej za večino še nisva našla izginulega (mogoče da je v kakem arhivu, mogoče je celo, da google ve, kje, pa noče povedati...)
  • V glavnem, pri Halberg-Rassy je to še vedno tako, kot naj bi po mojem bilo pri najboljših.