944 Otok Kornat, Magazinova škrila (Velika ploča)
Moderatorji: moderator2, moderator, kr en
944 Otok Kornat, Magazinova škrila (Velika ploča)
Ena malo lažja. Malo prebiram fotografije z dopusta 2015 in me zanima, če kdo ve, zakaj in kdaj je do tega prišlo?
Nazadnje spremenil BLISS, dne Če Mar 17, 2016 08:48, skupaj popravljeno 1 krat.
Na K.....u, zdrs terena oziroma plaz, to se je mogoče zgodilo kako leto ko je bilo obilo dežja.
Nazadnje spremenil alesjo, dne Sr Mar 16, 2016 14:44, skupaj popravljeno 1 krat.
To je M....... Š...... na otoku K.......
Do zdrsa plošče v velikosti 9100m2, je prišlo zaradi potresa pred približno 200 leti. Zdrs zaradi dežja prihaja običajno zaradi dveh različno propustnih plasti, tu pa so vse iz apnenca in je najverjetnejši vzrok torej potres.
Povzeto po "Murterski otočni breviar", avtor Stanko Ferić
Poglej sliko pod uganko 38!
Do zdrsa plošče v velikosti 9100m2, je prišlo zaradi potresa pred približno 200 leti. Zdrs zaradi dežja prihaja običajno zaradi dveh različno propustnih plasti, tu pa so vse iz apnenca in je najverjetnejši vzrok torej potres.
Povzeto po "Murterski otočni breviar", avtor Stanko Ferić
Poglej sliko pod uganko 38!
Itak, da je uganka zelo lahka, saj se plaz vidi miiiilje daleč. Sem pa lani enkrat kar lep čas googlal in nisem uspel najti nobene informacije, o njem. Zato mi je super, ker si mi Hrast nekaj napisal o tem. Jaz sem takole na oko ocenil, da je to staro tam 50- 80 let, ampak bori tam očitno počasneje rastejo, ali pa so večji, če bi jih pogledal od bližje. Ja, lokacija pa je prava, seveda!
BLISS napisal/-a:Itak, da je uganka zelo lahka, saj se plaz vidi miiiilje daleč. Sem pa lani enkrat kar lep čas googlal in nisem uspel najti nobene informacije, o njem. Zato mi je super, ker si mi Hrast nekaj napisal o tem. Jaz sem takole na oko ocenil, da je to staro tam 50- 80 let, ampak bori tam očitno počasneje rastejo, ali pa so večji, če bi jih pogledal od bližje. Ja, lokacija pa je prava, seveda!
Bliss, daj prosim še za nas nevedneže napiši kaj je to: "M....... Š...... na otoku K....... "
Otokov na K ima Hrvaška čez 50 in jaz nisem uganil uganke.
Lep pozdrav, Tomaž.
Heron je nazaj z druge poti po svetu in že težko čakam na naslednji odhod.
Takrat se bo vrnil tudi dnevnik na: www.sailmala.com/heron
Ali občasno blog v Angleščini na: www.heronsailing.blogspot.com/
Heron je nazaj z druge poti po svetu in že težko čakam na naslednji odhod.
Takrat se bo vrnil tudi dnevnik na: www.sailmala.com/heron
Ali občasno blog v Angleščini na: www.heronsailing.blogspot.com/
-
- Poročnik bojne ladje
- Prispevkov: 75
- Pridružen: Pe Feb 11, 2011 12:05
V grobem bi lahko rekli, da gre za podor, čeprav je dinamika tega pojava nekoliko drugačna od klasičnega podora, kjer se navadno na strmejšem pobočju/steni zaradi potresa idr. odlomi večja gmota kamnine.
V tem primeru gre za zdrs zgornje/ih plasti apnenca, ki ležijo nad spodnjimi plastmi (ena plast na drugi). Značilnost apnenca je, da se sedimentira v plasteh. Med vsako plastjo pa potekajo prekinitev oz. lezike, ki so nastale zaradi krajše prekinitve sedimentacije. Navadno v lezikah najdemo druge minerale, kot je železo itd... največkat pa gre le za fizične prekinitve med plastmi.
Ta zdrs je bil posledica potresa, ki je bil le sprožilni moment, bistvo pa se je zgodilo že vpreteklosti z nastankom lezike. Verjetno se je zaradi zakraselosti po večjem delu lezike pretakala padavinska voda, ki je zmanjšala trenje med plastema in hkrati zaradi raztapljanja apnenca leziko razširila. Lahko pa so plasti apnenca destabilizirali že predhodni potresi itd. Nato se je zgodil dotični potres in zgornja plast je zdrsnila po pobočju navzdol.
Najlažje si to prestavljamo, če dve plošči pod večjim naklnom položimo eno na drugo. Če z roko udarimo po zgornji plasti, bo le ta vsaj za malo zdrsnila navzdol;)
Tako na kratko.)
LP
Blaž
V tem primeru gre za zdrs zgornje/ih plasti apnenca, ki ležijo nad spodnjimi plastmi (ena plast na drugi). Značilnost apnenca je, da se sedimentira v plasteh. Med vsako plastjo pa potekajo prekinitev oz. lezike, ki so nastale zaradi krajše prekinitve sedimentacije. Navadno v lezikah najdemo druge minerale, kot je železo itd... največkat pa gre le za fizične prekinitve med plastmi.
Ta zdrs je bil posledica potresa, ki je bil le sprožilni moment, bistvo pa se je zgodilo že vpreteklosti z nastankom lezike. Verjetno se je zaradi zakraselosti po večjem delu lezike pretakala padavinska voda, ki je zmanjšala trenje med plastema in hkrati zaradi raztapljanja apnenca leziko razširila. Lahko pa so plasti apnenca destabilizirali že predhodni potresi itd. Nato se je zgodil dotični potres in zgornja plast je zdrsnila po pobočju navzdol.
Najlažje si to prestavljamo, če dve plošči pod večjim naklnom položimo eno na drugo. Če z roko udarimo po zgornji plasti, bo le ta vsaj za malo zdrsnila navzdol;)
Tako na kratko.)
LP
Blaž
Ja, kot je napisal Golman; to je na vzhodnem pobočju O. Kornat. Reče se Magazinova škrila ali Velika ploča. Nekaj malega o tem piše tukaj:
http://sibenskiportal.hr/2015/11/12/fot ... p-kornati/
Jaz sem na začetku, ko sem stvar opazoval bolj od daleč mislil, da je to kakšen zbiralnik za vodo. Ampak ni mi bilo jasno, za kaj bi ga potrebovali na Kornatu.
http://sibenskiportal.hr/2015/11/12/fot ... p-kornati/
Jaz sem na začetku, ko sem stvar opazoval bolj od daleč mislil, da je to kakšen zbiralnik za vodo. Ampak ni mi bilo jasno, za kaj bi ga potrebovali na Kornatu.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 7 gostov