Še nekaj slik z našega jadranja okrog Peloponeza:
Dan po orkanu Zorbas. Nekaj dreves je polomilo.
V marini je potopilo ribiško barčico, ki so jo dvigali.
Ko smo hoteli odpluti, sem začutil, da imamo nekaj zapletenega v propelerju. Moral sem se potopiti.
Bila je tale vrečka in kos vrvice..Kako se je vrečka znašla na propelerju, medtem ko smo bili privezani? Kdo bi vedel?
Okrog rta Matapan. 2 prst Peloponeza, druga najbolj južna kopenska točka v Evropi. Gibraltar je samo 15 km južneje.
Metučljček proti rtu Maleas.
Najbolj zloglasen rt v Grčiji, Maleas. Tu se stakneta jonsko in egejsko morje. Na eni strani ponavadi piha meltemi, na drugi pa severozahodnik in to pomeni, da je ta rt težko obpluti. Tokrat smo imeli NW v krmo, na drugi strani pa samo sunke preko hriba, morje pa je bilo čisto mirno.
Hydra. Tokrat se je dalo dobiti še kakšen vez na obalo. Tu sicer barke sidrajo v 3 vrstah in se vežejo s krmo na kljun tiste za njimi.
Edino prevozno sredstvo na otoku so osli.
Poros.
Privezani na pomol v Porosu. Zastonj. No, elektriko in vodo je treba plačati.
Cerkev v Porosu.
Aegina je znana po pistacijah, ki jih gojijo tu. Dreves je v izobilju, medtem ko oljk skoraj ne vidiš. Kila pistacij se prodaja za 10 do 12 evrov. Svežih, nabranih avgusta letos.
S kolesom na vrh Aegine.
Z barko na dvigalu. Pihalo je 20 vozlov, valovi pa so prihajali direktno v bazen. Ni bilo prijetno pristajati, ampak fantje znajo delati tudi v takem. Adrenalina pa je bilo kar nekaj.
Tempelj na Aegini.
Pogled na suhe marine. Seveda se pozna, da to ni preveza, stvari so narejene bolj po domače tukaj. Cena hranjenja za 11 metrsko barko pa se giblje od 120 evrov na mesec.
So pa barke bolj na tesno pospravljene in podprte samo z lesenimi koli.