j.k. napisal/-a:Mene pa zanima, kdaj dobiš tisti občutek, za vodo, krmilo, valove?
Se strinjam...praksa, praksa in samo praksa te nekej nauči.
Ampak, kdaj bi dobil zadostno znanje. Zadosti občutka, da bi nekdo rekel; Ok. Praktično zna!! Lahko gre na morje.
Pri morjeplovstvu še posebej velja, da
je znanje sorazmerno z izkušnjami, tako da praksa, praksa, praksa...
Obvezen teoretični tečaj. Praktični tečaj pa je super zadeva za pravi začetek morjeplovstva. Uraden ali prijateljski tečaj, važno da se nabirajo izkušnje.
Izkušnje začneš nabirati postopoma.
Najprej v zelo mirnem vremenu na krajše razdalje, postopoma pa dlje itd.
Stopnja znanja potrebnega za to, da lahko rečeš da znaš, je predvsem odvisna od značilnosti plovila in zahtevnosti razmer.
Zahtevnost plovila je odvisna od:
velikosti, okretnosti, pogonskih sredstev, vzdrževanosti ...
Zahtevnost razmer je odvisna od:
stanja morja, jakosti vetra, hitrosti toka, prostora namenjenega manevriranju, št. usposobljenih članov posadke ...
Izkušnje so povezane predvsem s številom:
pristajanj, izplovljavanj, sidranj, srečevanj z drugimi plovili, reševanj nenadnih situacij (okvare, vreme...), spremljanj vremenskih napovedi ...
Z izkušnjami sem postal bolj spoštljiv do tega kar počnemo kot voditelji čolna, skiperji, kapitani, kakorkoli se že imenujemo.
Če sem na začetku "kariere" stopil na barko, jo zakurblal in se odpeljal, zdaj po toliko letih plovbe, najprej pregledam vremenske napovedi, "pobožam" mašino, pripravim vse potrebno za plovbo in izplujem ...
Seveda se "božanje" (vzdrževanje) barke ne konča nikoli.