Na Atlantiku se je potopila jadrnica slovenskega jadralca

[matejofski]

tudi meni deluje precej lahkomiselno tole in definitivno se na taksen nacin tudi sam zadev ne bi lotil, kot se je Walter. Ampak, po drugi strani pa, kdo pa sem, da bi sodil?

Iz oci mu sije zelja, naucil se je kaj, upam, da se v drugo bolje pripravi (manj improvizacije, ki je na tej barki ocitno bila pogosta) in zelim mu, da mu rata!

[omas]

Kaj se ve katera barka je bila? Model, letnik?

[drago.puksic]

barka je bila y33

[polanc]

No večjo sestro Y40 ima tudi poznan naš forumaš Miran Tepež,pa smo vsi lahko brali po kakih morjih in valovih in ni da ni je plul brez da bi se mu barka potopila..AMPAK njegova barka je ojačana na kriznih mestik kot so vpetja pripon,kobile....močnejše zajle in ne vem kaj še vse ..Torej mož je preudaren in je varnost vzel z veliko začetnico...Tako naj vi naredili vsi ki se podajajo na širna morja,kjer se ne da za 10 minut bit varno vezan u marini..

[mirante]

Jadrnice Y-33 so iz 80-ih in 90-ih let prejšnjega stoletja in so se v najetih kalupih pogosto delale tudi v samogradnji, kjer se je zaradi varčevanja pri konstrukciji naredila tudi kakšna "bližnjica". Ko kupiš 30 let staro barko iz druge ali tretje roke, težko 100 % veš, kaj si kupil. Veliko je lahko skritih napak ali pomanjkljivosti.
Y-33 zagotovo ni narejena za ocean, a s tako barko je Slavc Šikonja pred leti objadral svet.
Slabša in manjša kot je barka, več lepega vremena in sreče potrebuješ na oceanu.

Na sliki ob ladji je njegova barka še čisto lepo nad vodo in tudi luči še delujejo.
Kapitani na reševalnih ladjah včasih od reševane posadke zahtevajo, da preden barko na morju zapusti, odpre ventile, sname cevi in barko potopi, da ne predstavlja nepotrebne nevarnosti za druga plovila.

Jadrnico je sicer mogoče uporabno krmariti tudi brez krmila s pomočjo viharnega sidra ali kakšne podobne vodne zavore. Verjetno je bil fant zelo utrujen in obupan, da se je odločil zapustiti barko.

[polanc]

Ja sam o uni barki ki so jo 4je morjeplovci zapustili ...je bila druga barka..

[mirante]

Polanc,
Pri članku na portalu e-navtika so dodane slike reševanja, kjer se vidi tudi barka: https://enavtika.si/sl/novice/31-nesrec ... rja-terska

[polanc]

Aha ja ni tole isto ja ..hvala

[Grega295]

Če se pogleda v vpisnik čolnov z imenom barke iz članka - gre za 9,97m dolgo jadrnico, graditelj Amon Miran, leto 1988.
Kot vem je Amon svoj čas imel proizvodnjo jadrnic.

[drago.puksic]

Teršakova barka ni Amonov model,on je gradil jadernice940 in krajše,omenjena jadernica je sigurno y33,bil sem na njej pred izplutjem ,lahko je kaj spesnjeno s papirji .y33 so začeli graditi v pirničah v letih 85-86,Možno je da so barko laminirali v amonovi delavnici in jim je dal zanjo papirje.

[motorni]

Imam Y33 in sem šel pogledat dokumente na upravo v Koper. Zraven je tudi račun za izdelavo trupa od Triplasta iz Pirnič.
Ampak zanimivo, območje plovbe imam teritorialno morje, pa sem vprašal gospoda, ki je bil tam, mislim da je bil Damir Ban, če je možno spremeniti območje plovbe, pa pravi da za tako staro barko s temi dokumenti ne, ker barka nima CE. Omenil je, da so nekateri to uredili pri klasifikacijskem zavodu v soseščini, ki je barko certificiral.
Vidim, pa da ima Teršakova barka oceansko območje plovbe.

[JulesVerne]

Mal je tvegal pa se ni izšlo. Upam, da se čimprej spravi k sebi in mu želim več sreče v bodoče.


Kar se vlogerjev in youtuba tiče: še dobro, da je navtika tako draga, sicer bi imeli poleg "neopučenih čarteristev" še eno obliko nevarnih udeležencev pomorskega prometa .

[heron]

Ko sva z Walterjem na Lanzaroteju govorila mi je povedal o zgodovini barke in če sem si prav zapomnil je bila barka samogradnja bazirana na kalupu od Y33.
Baje so v takrat iz materiala za dve barki včasih naredili tri. Predvsem kadar se je gradilo lupine, ki so jih lastniki sami delali naprej. Zahteve lastnikov o varčevanju z materialom so pač pomenile, da so bile barke primerne le za mirnejše morje.
Krmilo, ki ga je zlomil že na Jadranu, in ki so ga na novo naredili v Črni Gori mani ni vzbujalo zaupanja.
Takrat je imel barko na suhem in je nekaj laminiral okrog kobilice, kjer mu je puščalo.
Je pa bil Walter sam in taka pot je bistveno težja, kot če sta dva ali trije.
Ko gre kaj narobe si čisto sam za vse. Mogoče mu je spet začelo puščati pri kobilici - v takem primeru bi jaz tudi pograbil priložnost in se rešil na ladjo. Ker v oceanskih valovih se vsaka razpoka samo veča in širi. Popravit pa je ne moreš, če je na neugodnem mestu. Recimo spoja med trupom in kobilico na pasaži ne moreš zatesniti, če ti kobilica malo miga. In tista barka se sigurno malo zvija.
Na srečo je reagiral pravilno in se je rešil. Barko lahko nadomestiš. Glave ne moreš. Želim mu, da se je iz te izkušnje naučil kaj novega in bo njegov naslednji podvig bolj varen.

[od kapitana zena]

Imam Y33 in sem šel pogledat dokumente na upravo v Koper. Zraven je tudi račun za izdelavo trupa od Triplasta iz Pirnič.
Ampak zanimivo, območje plovbe imam teritorialno morje, pa sem vprašal gospoda, ki je bil tam, mislim da je bil Damir Ban, če je možno spremeniti območje plovbe, pa pravi da za tako staro barko s temi dokumenti ne, ker barka nima CE. Omenil je, da so nekateri to uredili pri klasifikacijskem zavodu v soseščini, ki je barko certificiral.
Vidim, pa da ima Teršakova barka oceansko območje plovbe.

Območje plovbe (A,B,C (s pododdelkom zavetje) je odvisno od opremljenosti barke z varnostno opremo, to pa res opravi klasifikacijski zavod.
Za čolne do 12m mislim, da lahko to opravi tudi Uprava.

Vsak lahko, skladno z opremljenostjo barke spremeni (nadgradi ali zmanjša) dovoljeno območje plovbe, ne glede na starost (čolna, seveda )

No, pa sem našla tudi tole:

(1) Čoln za »oceansko« območje plovbe mora imeti:

1. dve sidri s sidrno verigo, ustrezne jakosti in dolžine,
2. vrvi za privezovanje petkratne dolžine čolna,
3. bokobrane,
4. čolnarski kavelj,
5. vlečno bitev in vlečno vrv ustrezne jakosti in dolžine,
6. viharno sidro,
7. dva prenosna gasilna aparata na prah,
8. zaprt pnevmatski rešilni splav, katerega kapaciteta mora biti enaka ali večja skupnemu številu oseb na čolnu,
9. rešilne jopiče, opremljene s piščalko in odsevnimi trakovi, ustrezne velikosti, v tolikšnem številu, kolikor oseb sme
prevažati čoln,
10. rešilne pasove, vsaj en rešilni pas mora biti opremljen z vodotesno svetilko in 20 metrov dolgo vrvjo ustrezne jakosti,
čoln dolžine nad 12 metrov in do 20 metrov mora imeti najmanj dva rešilna pasova, čoln dolžine nad 20 metrov pa
najmanj tri,
11. najmanj 30 metrov dolgo plavajočo vrv,
12. varnostno vrv in varnostni pas za vsako osebo, katere delovno mesto se nahaja na krovu čolna,
13. komplet prve pomoči, z osnovnim medicinskim priborom in zdravili,
14. pritrjen, osvetljen in kompenziran magnetni kompas s tabelo deviacij, dodatni ročni kompas ali smerno ploščo, s katero
je možno določati pozicijo čolna,
15. satelitsko navigacijsko opremo (GPS – global positioning system),
16. VHF GMDSS postajo,
17. navigacijsko opremo (trikotnik, šestilo, navigacijske karte, navigacijske knjige),
18. en sekstant, navtične tablice, navtični almanah,
19. LOG ali merilec hitrosti čolna,
20. globinomer (lahko tudi ročna utež),
21. daljnogled,
22. ladijsko uro, barometer in termometer,
23. ustrezen radijski sprejemnik, s katerim je možno poslušati vremenske napovedi in NAVTEX,
24. vodotesno signalno svetilko,
25. signalno sireno,
26. štiri rdeče rakete s padalom, štiri rdeče bakle in štiri bele bakle,
27. rešilni obroč s kombinirano svetlobno-dimno bojo,
28. satelitski EPIRB,
29. radar reflektor (montiran čim višje),
30. zadostno količino materiala in orodja za popravilo naprav na čolnu (črpalk, električnih in radio naprav) vključno z
materialom za krpanje jader in za zaustavitev puščanj vode,
31. zasilno krmilno ročico (čolni s krmilnim kolesom),
32. eno ročno kalužno črpalko, pritrjeno izven strojnega prostora,
33. mehansko kalužno in/ali požarno črpalko sledeče kapacitete: čolni dolžine do 12 metrov najmanj 15 l/min in čolni nad
12 metrov najmanj 30 l/min,
34. sekiro za čolne dolžine nad 20 metrov,
35. drugo pomožno pogonsko napravo,
36. škarje za rezanje jeklenih vrvi (za jadrnice),
37. luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju.

(2) Čoln za »odprto« območje plovbe mora imeti:

1. dve sidri s sidrno verigo, ustrezne jakosti in dolžine,
2. vrvi za privezovanje petkratne dolžine čolna,
3. bokobrane,
4. čolnarski kavelj,
5. vlečno bitev in vlečno vrv ustrezne jakosti in dolžine,
6. dva prenosna gasilna aparata na prah,
7. pnevmatski rešilni splav, katerega kapaciteta mora biti enaka ali večja skupnemu številu oseb na čolnu,
8. rešilne jopiče, opremljene s piščalko in odsevnimi trakovi, ustrezne velikosti, v tolikšnem številu, kolikor oseb sme
prevažati čoln,
9. rešilne pasove, vsaj en rešilni pas mora biti opremljen z vodotesno svetilko in 20 metrov dolgo vrvjo ustrezne jakosti,
čoln dolžine nad 12 metrov in do 20 metrov mora imeti najmanj dva rešilna pasova, čoln dolžine nad 20 metrov pa
najmanj tri,
10. najmanj 30 metrov dolgo plavajočo vrv,
11. varnostno vrv in varnostni pas za vsako osebo, katere delovno mesto se nahaja na krovu čolna,
12. komplet prve pomoči, z osnovnim medicinskim priborom in zdravili,
13. pritrjen, osvetljen in kompenziran magnetni kompas s tabelo deviacij, dodatni ročni kompas ali smerno ploščo, s katero
je možno določati pozicijo čolna,
14. satelitsko navigacijsko opremo (GPS – global positioning system),
15. VHF GMDSS postajo,
16. navigacijsko opremo (trikotnik, šestilo, navigacijske karte, navigacijske knjige),
17. LOG ali merilec hitrosti čolna,
18. globinomer (lahko tudi ročna utež),
19. daljnogled,
20. ladijsko uro, barometer in termometer,
21. ustrezen radijski sprejemnik, s katerim je možno poslušati vremenske napovedi ali NAVTEX,
22. vodotesno signalno svetilko,
23. signalno sireno,
24. štiri rdeče rakete s padalom in štiri rdeče bakle,
25. rešilni obroč z dimno bojo,
26. radar reflektor (montiran čim višje),
27. zadostno količino materiala in orodja za popravilo naprav na čolnu (črpalk, električnih in radio naprav) vključno z
materialom za krpanje jader in za zaustavitev puščanj vode,
28. zasilno krmilno ročico (čolni s krmilnim kolesom),
29. eno ročno kalužno črpalko, pritrjeno izven strojnega prostora,
30. mehansko kalužno in/ali požarno črpalko sledeče kapacitete: čolni dolžine do 12 metrov najmanj 15 l/min in čolni nad
12 metrov najmanj 30 l/min,
31. sekiro za čolne dolžine nad 20 metrov,
32. drugo pomožno pogonsko napravo,
33. škarje za rezanje jeklenih vrvi (za jadrnice),
34. luči in dnevne oznake po predpisih o izogibanju trčenju na morju

Velika neumnost je v zahtevanem šrevilu rešilnih jopičev. Midva imava dovoljeno število 10 oseb, plujeva pa sama....

[mirante]

Kapitanova žena,
Barko lahko registriraš le za dve osebi in potem boš ob registracijskem pregledu rabila le splav za dva in dva rešilna jopiča .
Meni so število oseb v vpisnem listu zmanjšali na kapitaniji, ker nisem imel rešilnih splavov za 12 oseb na barki.