Betonske sanje - 25.2. on 20:45

[Lure]

Jutri bo na RTV SLO 1 on 20:45 zanimiv dokumentarec o graditeljih jadrnic in ladij - Betonske sanje

[PogachnyK]

Priporočam ogled, marsikdo se bo našel v filmu

[1stofficer]

Super, hvala za info !

[franc5e]

Res je, precej se jih lahko najde, sem videl samo predfilm...

[Grega295]

https://www.rtvslo.si/kultura/intervju/ ... odi/515048

Kako je prenehalo biti vsakdanje? Kaj je povzročilo zaton hobija?
Več je bilo dejavnikov, ključen pa je ta, da se je čas spremenil. In ni šlo le za hobi, ampak za način življenja. Pa ne govorim zgolj o tem, da je zdaj manj časa. Jadran je izgubil obljubo svobode za vsakogar s pridnimi rokami in iznajdljivo glavo. Te proletarske sanje, ki so bile, znotraj sicer globalne mode, zares specifičen fenomen v bivšem sistemu, so splavale po vodi. Ideja, da si zgradiš jadrnico in zapluješ po našem morju, je umrla. Če je prej obstajala vsaj kot iluzija, danes tudi to ni več. Malo zato, ker morje ni več "naše", predvsem pa zato, ker je jadralstvo postala elitna dejavnost. Vržeš sidro, in že je tu koncesionar, ki hoče nekaj od tebe. Primerjava, ki so mi jo dali jadralci: včasih si za privez dal 200 mark na leto, ali nič, danes pa te že samo to stane 5000 evrov – da ne govorimo o stroških vzdrževanja, itd. Še tisti samograditelji, ki jim je svoje jadrnice uspelo zgraditi pravočasno in so od njih imeli tudi desetletja veselja, se danes pogosto poslavljajo od svoje strasti – nekaj zaradi starosti, pa tudi stroškov. Specifične okoliščine bivše države so jim nudile obljubo vetra v laseh in plutja v neskončno modrino. Tega ni več – danes se take sanje ne gradijo, ampak kupujejo ali najemajo.

A tole o 200 markah na leto drži?

[pajer1]

.

Težko je razumet stvari na Jadranu z očmi današnjega navtika kakih 50 let nazaj.

Takrat je bilo vse še zelo prvinsko in nekomercialno.

Kot desetletni mulc sem spoznal enega, ki je doma ustvarjal barko. Pa to ni bilo metrov v dolžino in širino. Samo 6m. To se ne da opisat. Njegov pogled v morjeplovstvo je današnjim "navtikom " lahko biblija. Pa še na samotnem nenaseljenem otočku je v začetku sedemdesetih let kupil kamnito kočo, kao ribarska koliba, in užival svoje sanje. Poletja so bila njegova. Kakšen privez? To se je privezalo v lokalnih mandračih. Marin je bilo samo za vzorec in še te so bile majhne in ne tako precenjene, kot so danes. Recimo Marina Portorož se je začela gradit šele leta 1974 in še to je bila več kot pol manjša kot je sedaj, pa še danes ni velika.
Navtika kot jo poznamo danes, je začela dobivat zagon sredi osemdesetih let. Takrat se je začelo bolj kot ne kupovat že izdelane barke. Do takrat so se kupovali pa kalupi-korita, ali kit izvedba.
Poznam pa tudi enega ,iz Črnuč, ki je kar nekaj let ustvarjal svojo barkačo. Začetek osemdesetih je bil čas za to. Po kar nekaj letih, ogromno narejenih kilometrov do raznoraznih mojstrov, strugarjev, takih in drugačnih rokodelcev, je barko dokončal. Z njo pa ni nikoli plul. Sreča v nesreči je bila, da je bil toliko pameten, da je dal prevoz opraviti profesjonalnemu podjetju. Prevoz je opravil , se še kdo spomni podjetja ALPETUR Škofja loka, do Splita. Ja do Splita, ker tja niso prišli. Malce pred Splitom je šlo vse skupaj s ceste po skalah..... Iz zavarovalnine je potegnil toliko, da je v Tržiču-Monfalconu kupil drugo.

Tisti časi, v navtiki, so bili , ah, za sanjače, vizionarje, res srčne ljudi, ki so si svoje sanje o morjeplovstvu več ali manj sestavili z lastnimi rokami.

Ja, bi se dalo kar veliko pisat , govorit in samo upam, da bodo ustvarjalci oddaje zadeli srčnost teh ljubiteljev morskih prostranstev.

Koliko je bil takrat privez? Malo ali skoraj nič.
Recimo drug primer.
Leta 1976 je znanec kupil zazidalno parcelo tik ob morju v Istri med Umagom in Novigradom. Poznam oba. Prodajalca in kupca. Oba sta še živa, nič bat. In kaj mislite koliko je bila cena za ta lep kos zemlje? Malce čez 1000 kvadratov je plačal toliko, kot je prodajalec dobil mesečne plače kot mornar na ribiški barki podjetja Delamaris, kjer je bil takrat zaposlen.
Pa da se razumemo, takrat še ni bila asfaltirana cesta med Umagom in Novigradom, itd ...

Danes pa vse kupi, najemi, ukradi, zajebi....

.

[Nikola T.]

...
A tole o 200 markah na leto drži?

V Izoli sem pričel s cca 1200 markami letnega priveza (12m). po desetih letih pa za isto barko končal z računom v roki za 5.600€ in 200€ turistične takse, takrat sem jo zapustil.

Tale dokumentarec je bil popolnoma brez kakršne koli sporočilne vrednosti. Prikazali so samo neuspešne projekte, kot da slovenci nimamo tisočkrat več uspešnih zgodb, ki izžarevajo neverjetno energijo, veselje, znanje, trud, delo.. Očitno slovenci nismo vredni uspešnih zgodb. Katastrofa od dokumentarca.

Edina normalna, ki sta sodelovala sta bila Rožej in Jakopin.

[1stofficer]

Dolgocasno do konca, produkcija iz kamene dobe

[AEgir]

Tle se pa 100% strinjam z NT.

[Grega295]

Eh, če se pogleda dokumentarec in prebere intervju, je to čisto lepa popestritev večera. Seveda so tudi uspešne zgodbe, ampak moraš že biti navtik ali pa spremljati področje dalj časa, da jih srečaš, opaziš ... dokumentarec pa so pripravili taki, ki so izhajali vprašanja, kaj te nedokončane barke počno pred bajtami.

njegovi generaciji je bilo najbolj nenavadno, da delamo film o tem fenomenu, ker se jim je zdel običajen - vsakdanji. Medtem ko mlajše generacije sploh ne vedo, da je stvar obstajala.

[AEgir]

Premalo pozitivnega pristopa, zaključil bi komot s statistiko kolk je čolnov v slo registriranih in da smo pa le pomorski narod in niso vsi zapohani ločenci z betonskim spomenikom pred hišo.

Drgač pa jaz bi to razštemal takoj ko bi dokončno dojel da do vode ne bo prišlo. Bi vsaj to do konca naredil.

[SR 290]

Nauk oddaje je, da ti bo žena pobegnila, če ne boš šablonski aparatčik.
V tistih časih kamor ta oddaja sega, mi je razredničarka vbijala v glavo, da se moram iti kak šport, ki vzpodbuja kolektivnega duha. "Nogometaši ali odbojkarji razvijajo kolektivni duh, vi smučarji pa le egoizem in takih družba ne potrebuje..." In tale režiser je mentalno zaštekal tam nekje.
Saj felerji se dogajajo vsepovsod in tile so jih pač napravili v hobiju, ki so se ga lotili z preveliko žlico.

[pale]

Lahko bi v dokumentarec dali tudi kakšen projekt ki je uspel in zakaj.Sem se kar mal dobr počutu ko sem gledal in se spomnil mojih 8let i preko 7500 ur dela.

[PogachnyK]

Smo vsaj zvedel, zakaj ima tisti tip ob Trzinki parkirano pred hišo

[1stofficer]

Prevec boemski, depresivno/socialisticen prispevek. Pricakoval sem kaj bolj informativnega, tehnicnega, pozitivnega, navdihujocega. Preprican sem, da je takih projektov veliko vec in da je cas, da se Slovenci zacnemo prikazovat sami sebe kot taksne. Ker smo. Vsaj vecina na tem forumu verjamem

Spomnim se namrec svojega prvega projekta, ki je bil sicer precej manj obsezen, a je vseeno zahteval nekaj denarja, predvsem pa veliiiko volje in casa. Pa je uspel, danes sem na to ponosen in bi se enkrat storil enako ! Ma svojem vrtu ne bi dolgo gledal kaj takega. Ali bi koncal, prodal ali pa bi slo v razgradnjo !