Tekme in drugi dogodki z Mini-12

[Marchi]

Priden Marjan. Kdaj jih selite v Bohinj?

[Marjan Tomki]

Odvisno kdaj bomo gotovi - ne gre tako hitro kot bi pričakovali. O tem zakaj - in na kaj paziti, nameravam zdaj napisati (če me bo forum pustil dovolj dolgo spreminjati, bodo tudi povezave).

Imaš mogoče v teh dneh kdaj kako uro ali dve časa?

Tu pa tam je namreč treba več ko enega krepkega ( za dvig iz vode in na prikolico, večinoma le za uro ali dve, vmes pa lahko tudi s šibkejšimi 4 ure ali več - pranje traja, ker 'kaercher' kašlja in dobi vročino (simptomi za COVID-19? ampak ne rabi aspiratorja. Naj damo damo vseeno testirat? )

[Marchi]

Odvisno kdaj bomo gotovi - ne gre tako hitro kot bi pričakovali. O tem zakaj - in na kaj paziti, nameravam zdaj napisati (če me bo forum pustil dovolj dolgo spreminjati, bodo tudi povezave).

Imaš mogoče v teh dneh kdaj kako uro ali dve časa?

Tu pa tam je namreč treba več ko enega krepkega ( za dvig iz vode in na prikolico, večinoma le za uro ali dve, vmes pa lahko tudi s šibkejšimi 4 ure ali več - pranje traja, ker 'kaercher' kašlja in dobi vročino (simptomi za COVID-19? ampak ne rabi aspiratorja. Naj damo damo vseeno testirat? )

Hm, mogoče. Jutri je sicer služba in pričakujem nov naval energije sodelavcev, ki potem rabijo nekaj ur ali dni, da spet dojamejo, da delat ni možno prav veliko, tako da sem precej on-line cel čas.
Lahko pa se kaj zmeniva. Te pokličem.

[Marjan Tomki]

V minulih dneh je bilo 8 jadrnic mini-12 - na roko - dvignjenin na plavajoči pomol TD Zbilje, in oprano najprej z VAP-om in do konca na roko. Danes popoldne - če bo vse po sreči - prepeljemo v Bohinj in damo na vodo (kolikor bo mogoče oziroma dovolj časa, bom na zmotniral tudi jambore).

Jutri bo predvidoma za jadranje že pripravljenih vseh 16 jadrnic, za nedeljo pa je predvideno prosto jadranje (če se raztepemo po jezeru, bo razdalja med nami gotovo več ko 2 m).

[omas]

Tista plast epoksija, ki je nekoč pokrivala nitke laminata, zdaj enostavno manjka. ...
imam resitev za stekloplasticne in epoxikarbonske jambore
imam enega taksnega in lahko potestirava v moji delavnici. Lj-Siska
...

kaj lahko popravite pocen karbonski jambor?

@navigatorsenior

Sva se slišala in bova. Če bodo mini-12 z Zbiljskega jezera dovolj hitro preseljene v Bohinj in s tem prikolica prosta, bi jaz že kar na test pripeljal katerega od rezervnih jamborov; imamo jih nekaj, na katerih je poleg te 'steklo-kostmatosti' treba zamenjati le še kak zlomljen križ, da bodo spet OK za rezervo, če recimo spet komu pobegne kaka dvižnica v jambor.

@omas

Tu je problem c/č: pocen ali počen (zaradi telefonov; običajno se vidi iz vsebine, ampak jaz raje vprašam kot ugibam).

Če si imel v mislih počen jambor, je Marko pri nas take praviloma odpisal (in razžagal na primerne kose, da bi jih sprejeli na deponijo). Njegovo mnenje je, da tudi prostor za hrambo nekaj stane in često (praviloma?) ima prav.
Jaz sem - predvsem če nisem imel pri roki rezervnih jamborov - najprej pogledal, kje in kako so bili počeni:

1. pri izvrtini - recimo za uvod ali izhod vrvi v jambor
   
2. na mestu kjer je bilo na jambor kaj prikovičeno ali privito
   *]od udarca v točko
3. od preobremenitve zaradi zvitja
Za 1, 2 in 3 so bile nitke običajno ločene le nekaj mm daleč. V takem primeru sem kot začasno rešitev zapacal poškodovani del s čim, kar je prijelo (odvisno, ali je bil epoxi ali poliester), potem po potrebi spet privil ali prikovičil nazaj potrebni del. Včasih je bilo to potem 'začasno' v rabi tudi več let. Na takih mestih večinoma ni bilo res velikih sil, ki bi vlekle niti narazen in zato funkcionalno ni motilo (videz me pa ni preveč zanimal).
Sem pač na pol Gorenjec in če nekaj dela (in zdrži vsaj pričakovane preobremenitve), ne zavržem vsaj toliko časa, da dobim ali naredim brezhibne nadomestne (pa še potem 'profesionalno poprčkani' včasih ostane za rezervo).
Za 4 - recimo 'počen' jambor, ker je pri močno obremenjenem popustila katera od pripon (kovinski jambor bi se zlomil) - se pri nas zgodi redko; če bi se, bi ga zavrgel. Če sem te razumel narobe in imaš v mislih kako drugače počen jambor, prosim opiši.

navigatorsenior bo pa povedal zase.

Jambor je počen kot se vidi na slikah. Verjetno bi bilo treba narediti in vstaviti vlozek, potem pa okoli nekako zaflikat..se da to naredit? Pa da ne bi bilo predrago.

[Marjan Tomki]

Zgodba z omas-ovim jamborom je je sicer tehnično 'posranje' teme, ampak ne zlonamerno. Dokler sem bil tu moderator, bi prispevke o tem prestavil v svojo temo 'Počen jambor v istem delu foruma, ko bi bila končana, pa jo prestavil v Popravila, gradnja, obnova. Žal zdaj tu tega ne morem.

Lahko pa zaključim to zgodbo, preden nadaljujem s prispevki iz naslovne teme.
Čez ZS sva se z omasom ''zmenila' približno naslednje (povzemam njegov del iz ZS z njegovim dovoljenjem):

• jaz sem
  
  • povedal, da se mi - sodeč po sliki - zdi, da jambor ni le počen, ampak zlomljen, ter da ne poznam načina, kako bi to kakovostno popravil (in nekaj razlogov, zakaj kateri od meni znanih načinov ne bi bil kakovosten), in da bi neprimerno popravljen lahko bil tudi nevaren
  • vprašal, na kakšni jadrnici je to
• omas je povedal,
  
  • da je jadrnica Bimare V1 A class katamaran
  • da že ima nov jambor, tega je mislil imeti za rezervo.
  • da so mu prav tedaj odgovorili iz firme Flyer v Nemciji, kjer delajo tudi A katamarane, da oni lahko popravijo tako zlomljen jambor.
  Prosil sem ga še, da sporoči, kako se bo izšlo to s popravilom.

[Marjan Tomki]

Stanje do 8.5.2020

V minulih dneh je bilo 8 jadrnic mini-12 - na roko - dvignjenin na plavajoči pomol TD Zbilje, in oprano najprej z VAP-om in do konca na roko. Danes popoldne - če bo vse po sreči - prepeljemo v Bohinj in damo na vodo (kolikor bo mogoče oziroma dovolj časa, bom na zmotniral tudi jambore).

Jutri bo predvidoma za jadranje že pripravljenih vseh 16 jadrnic, za nedeljo pa je predvideno prosto jadranje (če se raztepemo po jezeru, bo razdalja med nami gotovo več ko 2 m).

1. Petek (8.5.2020) popoldne
   Ne bi uspeli brez pomoči MKN in njegovega sina. Jaz sem bil tedaj še daleč od tega, da lahko spet dvignem svoj konec jadrnice mini-12 nad glavo (kar je pri moji višini treba za naložitev zgornjega para jadrnic na prikolice in kar je jeseni pred 'koronado' brez težav šlo), in večina nas ostalih je bila mojih let.
   
   • odprava težav na eni prikolici - elektrika in zlomljena spona za dvižno kolo
   • MKN je naredil in prinesel pripono in to je bilo potem OK, ureditev osvetlitve ni uspela (kljub menjavi luči) in problem je rešilo, da sem ga jaz prosil in je MKN pripeljal s sabo zadnjo letev z osvetlitvijo in 'elektriko' svoje prikolice', kar je za tokrat rešilo problem 'elektrike'.
   • nalaganje 8 jadrnic in balasta zanje (malo manj ko 100 kg za vsako) v Zbiljah,
   • prevoz v Bohinj postavitev jadrnic na jezero
   • prenos in razporeditev balasta vanje (malo pod 100 kg na barko)
   Delali smo do mraka - in dan je že dolg, pa je vseeno zmanjkalo časa za namestitev jamborov, kar sem imel še v načrtu za tedaj. Če bi imel tam kje spati, bi jaz verjetno montiral v noč in zmontiral do jutra - da bi bilo teh 8 res pripravljenih za jadranje.
   
   Tako pa je bilo treba spat v Lj in naslednje jutro nazaj - nadaljevat z drugo ekipo. Bilo je dolgo - in zame naporno - popoldne, pa še brez prijetne ga občutka, da je vse načrtovano dobro opravljeno .
2. Sobota (9.5.2020)
   Udeleženci so bili iz več klubov, poleg JK Bohinj še JK Loka Timing, JK Ravbar, Nautic Club Rogla - pa mogoče še kateri (nekateri stalni iz prejšnjih let - recimo JK KerMar - so letos manjkali (imeli so že prej dogovorjen trening jadranja).
   Načrt (in koliko je bilo izvedeno):
   
   1. 8 jadrnic z zimovališča v gozdu
      Bilo je precej dela; namučili so se, ker so vztrajali pri neoptimalnem načinu dviga itn.) Pred spustom v vodo je bilo le približno oprano. Popravki na mestih, kjer so bili jeseni mehurji, niso bili možni (mehurji so se posušili, niso pa jih pa jeseni označili), Treba počakati in posredovati, ko/če se spet pojavijo)
   2. balast in jambore zanje iz zimovališča v kozolcu enega od članov (kozolec je v Bohinju)
      Bilo je zanimivo plezati za jamborje po 'remelnih' v vršni del kozolca - ker sem v tem skoraj čisto iz forme (zaradi prepovedi uporabe javnih javnih plezalnih sten na odprtem v minulih dveh mesecih). Za dodatek je cesta mimo Sv. Janeza v zgornjo Bohinjsko dolino od vključno mostu v Stari fužini zaprta za ves promet' in je bilo treba skozi uličice tja in nazaj, če nismo hoteli skozi Bitnje in Jereko...
   3. Vse na vodo, razporediti blizu 800 kg balasta, privitje jamborov: narejeno zgodaj popoldne. Ostali pomočniki so šli potem jadrat.
   4. Jaz sem se spravil montirat še jambore na tistih 8 od prejšnjega dne, pa so me po dveh prekinili - kako in zakaj pa v naslednji objavi
   
   Zdajle grem namreč montirat še zadnje štiri jambore, ok. 11. je pa regata. Vmes sem bil v Bohinju že precejkrat - z namenom, da ostali jadrajo, jaz pa dokončam, pa so vedno bili zapleti za reševanje pri ostalih in sem uspel sestaviti samo dva...
   
   

[Marjan Tomki]

Sobota (9.5.2020) - nadaljevanje

Tole bi bilo seveda dokončano v prejšnjem prispevku, če bi bilo to mogoče, pa je jasno, da so 3 ure (dovoljeni čas urejanja) precej manj od 12+ urah, kolikor je trajala moja včerajšnja dejavnost v Bohinju. Stvar ima tudi - zame neželen - stranski učinek 'nabijanja števila objav - kot da bi to rabil...

Zgodba, zaradi katere sem moral prekiniti montiranje jamborov, je bila:

Telefon vzel Neptun (ali njegov sladkovodni alter-ego)

Blaž iz JK Ravbar je z drugimi - ko je bilo sestavljenih tistih 8 mini-12 z zimovanja v Bohinju - šel jadrat (tradicija pri nas je, da se po opravljenem delu počne še kaj prijetnega).

Blaž je med ostalim dal svoj mobitel v PE vrečko (za sadje, za ta namen nič vredna) in jo zataknil na vrh prostora, kjer o baloni za plovnost, na vrhu tega balona med balon in krov. Tu je domneval, da bo na suhem (ta domneva je bila pravilna, domneva da bo tam tudi ostal med jadranjem po precej vzvalovanem jezeru, pa ne).

Ko je po kaki uri prijadral nazaj na pomol, je hotel vzeti vrečko s mobitelom, pa je ni našel. Domneval je, da zaradi plovbe po vzvalovanem jezeru to kam zdrsnilo, izvlekel tisti balon in poskusil s tipanjem najti, kam je zdrsnil. Ne vem, če je tedaj pred tem tipanjem še poskusil, če se mu oglasi na klic in in s katerega konca bi se slišalo zvonjenje; ko sem bil zraven, je ob poskusu klica kličoči dobil obvestilo, da klicana številka ni dosegljiva.

Po tem je prišel po pomoč. Jadrnico smo spet razdrli (snet jambore, balast ven, dvig na plavajoči pomol - tega zadnjega ne more en sam - in obrnili, da bi moral mobitel pasti iz konca okrog kobilice na zgornjo stran tistega prostora, tam pa bi z nagibanjem to spravili na en bok in potem - recimo -na premec, potem pa s pretresanjem nagnjene na krmo tipati, kdaj pride iz premca mimo.

Problem je bil, da je bil sicer prazni prostor pod krovom zapolnjen s zaprtimi plastenkami z zrakom (za povečanje plovnosti v primeru zalitja) in kjer je kaj ropotalo, so bile to te plastenke (običajno jih je okrog 90 in vse ki so ropotale, smo dobili ven).

Žal je bil izid, da tudi po krepkem pretresanju (ok. 70 kg in slabe 4 m dolgo lupino prestavljaš na premec, na krmo, s kobilico navzdol, na levi bok, s kobilico navzgor, na desni bok bok, v vsakem položaju stresaš da se kaj kje morebiti zataknjenega sprosti - in skozi odprtine za vstavljanje vzgonskih balonov loviš karkoli, kar slišiš ropotati, in vmes še tipaš če je tam kaj, česar ne slišiš ropotati.

Ker se je med tem z jadranja vrnilo še nekaj ostalih (mlajših in krepkih) jadralcev, jaz nisem bil več nujno potreben in sem se vrnil k jamborom in na jadrnico še enega, pri naslednjem pa ugotovil, da manjkajo podložke za varno privitje (in izčrpana je bila že tudi moja priročna zaloga rezervnih - tisti dan jih je moral kdo jesti), tako da smo ostali na sestavljenih še treh od osmih z Zbiljskega jezera, in z - na sveže nazaj razmontirano - eno od tisti dan sveže sestavljenih 8 z zimovanja v Bohinju.
Izid: krepak fitnes, ampak telefona niso našli.
Blažev sklep: ne več jemat telefona na tako jadrnico.
Moj postopek je pa - že od prej:

• mobilnik in fotoaparat za uporabo na 'mokrih' barkah morata biti vododporna in imeti pripet trak.
• Če se jadra na mini-12 in kadar trak ni okrog vratu ali naprava v roki v uporabi, je na polički (v katero se ujame večina pljuskov, tako da tam ni na suhem). Trak mora biti tedaj pripet ali privezan na primerno mesto, da reč ne more 'pobegniti' pod krov na premec ali na krmo k mehanizmu krmila - v prostora, ki brez snemanja krova z jadrnice nista dosegljiva, oziroma da se tako 'pobeglo' reč da izvleči za trak.
  
• Ko je vodoodpornost telefona že dvomljiva, mora biti v kakovostnem nepremočljivem etuiju. Tega se - podobno kot novega, preden se mu sploh zaupa - občasno testira, če je potopljen v vodi še vedno nepremočljiv za vlago.

[Marjan Tomki]

Nedelja, 10.5.2020

Prva 'pokoronska' nedelja - točneje, prva po prenehanju prepovedi gibanja med občinami
Načrt za večino: prosto jadranje
Moj načrt: končno zmontirati jambore na preostalih 6 jadrnic z Zbiljskega jezera

Glede na to, da so bile zlasti za tiste, ki imajo jadrnice v Italiji ali na hrvaškem, te tedaj še nedostopne, je bil pričakovan velik odziv in je res bilo precej jadralcev (najbrž več, kot je bilo že operativnih jadrnic).

Moj prevoz je tokrat malo zamudil začetek priprav jadrnic, tako da so pred našim prihodom že sestavili tisto jadrnico, ki je bila razdrta prejšnjega dne, in večino ostalih za jadranje že sposobnih pripravili ali pripravljali za jadranje. Poleg tega so udeleženci iskanja mobitela iz sobote popoldne zjutraj pred mojim prihodom spet sestavili tedaj razstavljeno jadrnico.

Vreme

Najprej: O po COVID-19 ukrep-nem vremenu na splošno, tule ; vsi trije dnevi - petek, sobota, nedelja - priprav jadrnic mini-12 za začetek sezone jadranja na Bohinjskem jezeru so bili jasni in vetrovni.

Ta dan je bila značilna hitrost vetra okrog 20 vozlov, sunki pa čez 30. Čez dan je jakost od zmerne zjutranj naraščala (pričakovano termični veter: bolj ko se je zemlja ogrela. večja je bila hitrost vetra, dokler ni ogrevanje od sonca pojenjalo in so se po zmračitvi tla spet začela ohlajati in veter malo pojemati.

Moji dobri nameni

Ker nisem nameraval jadrati, dokler ne namestim preostalih jamborov, sem se 'iztovoril' na 'občinskem' plavajočem pomolu, ne n na našem, ki je bil polno zaseden z ljudmi pri pripravi jadrnic. Občinski je bil bližje bojam z privezanimi jadrnicami brez jamborov - in v tem času, razen mene, prazen, tako da sem v miru pripravil potrebno orodje, nato pa šel na 'naš' pomol, po kanu, da lahko privlečem prve 3 jadrnice z boje.

Kako je moj 'vozni red' takoj 'iztiril'

V hipu, ko sem se pojavil na 'našem' pomolu, so me čapnili, katera glavna jadra na katero jadrnico (dve generaciji jamborov z različno širino utora za jadro), pa za pomoč pri namestitvi glavnih jader na bume - (v Zbiljah sem z bumov snel 'zimska' jadra in bume prinesel v Bohinj, ampak na tistih 8 z Zbilja jadra še niso bila nameščena na bume - in bi si mislil, da bodo po toliko letih že znali sami).
Ko sem bil pri tem, je veter že postopno jačal, tako da je bilo je bilo tudi že videti smotrno glavna jadra skrajšati že pred izplutjem, še posebej, ker so pri krajšanju že na pomolu vsi imeli težave.

Stari mački gor ali dol (NC Rogla, JK Loka timing, JK Ravbar, JK KERMAR...') - ko sem napravil krajšavo prvemu, ki mi je rekel, so me čapnili za popravit še ostali (podret in pravilno napravit vse že narobe narejene krajšave, potem pa še vse, za kar je kdo rekel "Marjan, zakaj mi pa to ne dela..."). Ko sem bil s tem gotov, sem končno lahko vzel kanu in se spravil na delo z nameščanjem - še šest - jamborov (pripeljem tri od bark, en jambor je že od sobote na pomolu, poiščem ploščice (spet jih je nekaj manjkalo - ampak sem dobil dve s tiste jadrnice, ki so jo v soboto razdrli in ta dan spet sestavili, ker je imela dvojne podložke (široke, ki jih je rabila, in čeznje še manjše - in oboje niso bile potrebne in sem z nje snel drugi par).

Kasneje sem ugotovil, da sem ga polomil, ker sem samo popravil krajšave, ostalo pa le tam kjer mi je kdo rekel. Moral bi na vseh barkah preveriti in popraviti vse, kar so naredili, ne glede na to, da bi to šlo 'starim mačkom' na živce.

Med tem je veter postopno še jačal (značilna hitrost ok. 20 vozlov, sunki okrog 30, lahko tudi več (danes nesem vetromer s sabo).

Uživači na vodi, veter jača

Ko sem srečno postavil jambor na še eno od preostalih 6 jadrnic, so ostali jadralci že imeli težave. Bili so v močnem vetru vajeni roll flokov, ki so imeli tudi nekoliko manjšo površino in manj globok profil, tako da njihovi dotedanju refleksi za odziv na refule niso več čisto ustrezali.

Še najbolje jo je odnesel član JK KERMAR, ki me je je pripeljal, ki je s svoje jadrnice pred izplutjem enostavno snel tudi flok.

Pri tem sem po tem moral večkrat tudi posredovati, saj je bilo med jadralci precej takih, ki z mini-12 še niso jadrali v podobnem vetru, verjetno pa tudi z večjimi ne. Pri tem sem sedel v prosto jadrnico (veliko hitrejše boljše orodje za pomoč v močnem vetru od kanuja), ki je ostala na privezu in izplul sem v treh sekundah, kar pa je bila napaka. Jadrnica je bila namreč na privezu, ker ni bila pravilno sestavljena. Popraviti tiste tri napake mi je na vodi vzelo okrog tri minute in v tem času se lahko zgodi marsikaj, pred izplutjem pa bi bilo to popravljeno hitreje.

Zalitje ene od jadrnic

Ostali pa so postavili so v jadrnico tudi nekoga, ki jadra z večjo, ki pa še ni jadral z mini-12 (in je vprašanje, koliko izkušenj ima s svojo v močnem vetru). Ko sem videl njegove težave, sem odveslal s kanujem od tam, kjer sem 'šraufal', do pomola z jadrnicami in se presedel v prosto jadrnico. Med tem ko sem jaz po izplutju popravljal napake na njej, je nekdo - ki s kanujem tudi ni znal pomagati pravilno - odveslal do tistega s težavami, navezal privezno vrv jadrnice na kanu in ga skušal vleči (en veslač v kanuju, veter 20 s sunki 30 vozlov, jadrnica s še dvignjenimi vsemi jadri .).

Ko sem jaz prispel v bližino z jadrnico, je tisti na zaliti jadrnici sedel na krovu jadrnice, (ki je stabilna in varna, dokler sediš na krmarskem mestu), zdaj pa jo je njegova teža postavljala v položaj, v kateri je voda neposredno tekla vanjo do vrha - poleg tega pa je stalno nova hladna voda ohlajala zrak v balonih, ki o se torej krčili in imeli manjši vzgon. Tisti v kanuju pa tudi sploh ni vedel, da je s tem kaj narobe.

Do takrat, ko sem laho kaj ukrenil, je jadrnica z razpetimi jadri v bistvu visela na privezni vrvi pod kanujem, ki ni mogel nikamor 'zasidran stakim velikim plovnim sidrom', jadralec pa plaval v vodi zraven kanuja. Najprej sem pomagal splezati plavajočemu v kanu med in kanujem, ki sem ga držal, da se pri tem ni nagibal. Spomnite se - 20 vozlov vetra, 30 sunki, močno spremenljive smeri - in v tem je treba držati smer proti vetru in stabilen kanu in...

Po tem sem prijel kanu in ga na jadra - s 'plovnim sidrom' pod vodo vred - potegnil proti obali, dokler jadrnica pod vodo ni sedla na dno. Na prejšnjem mestu je bila globina med 20 in 30 m, nasedli smo jo na ok. 6 m, da je bil vrh jambora samo pol metra pod vodo).

Zakaj zalita kljub vsemu ni ostala na vrhu

To je jadrnica z najtežjo (najdebelejšo - nekdo jo je delal zase) lupino, poleg tega kaže da je bila tista, ki so jo razstavili prejšnji dan pri iskanju mobitela in iz katere so tedaj izvlekli vse plastenke iz prostorov pod vzgonskimi baloni. Ker jaz nisem bil poleg pri sestavjanju (da bi 'trežil'), je mogoče tudi, da niso zatlačili nazaj vseh 90 plastenk, ki so jih pri iskanju izvlekli (in jim jih je kaj odnesel veter, pa niso menili, da je pomembno...).

Dvignil jo je naslednji dan skupaj s tovarišem potapljačem nekdo od naših, ki je Bohinjec. V bistvu sta le dvignila tri uteži balasta in je jadrnica sama izplavala.

Ne glede na to je to znak, da je treba poskusno namenoma zaliti vseh 16 jadrnic, da vidimo, ali bi se to zgodilo še kateri, pri tej pa prej poskrbeti za to, da bo tisti prostor spet zapolnjen. Pa morda si zmisliti še kaj, da se bodo tudi tiste plastenke z zrakom teže stisnile ob zalitju).

Izid mojih lepih namenov

Šele 3 z Zbilja z jambori, še 5 na vrsti za postavitev - pa le še en teden do za en teden prestavljene začetne regate...

[Marjan Tomki]

Slike k zgodbi od 1.5. dalje - Mini-12

To bi - če bi se dalo urejati starejše prispevke - razdelil v prispevke, kamor spadajo.

Delovni 1. maj 2020

Osem jadrnic, s katerih je treba sneti jambore, na privezu na plavajočem pomolu TD Zbilje.
Seveda bodo zdaj tudi oni rabili prostor za svoje čolne na vesla za izposojo - torej se mudi na več načinov.


Izjemno nizka voda - tisti čolno so nasedli (zajezitveno jezero, april je bil pa letos po padavinah 'sušec')


V takem električnega dvigala TD Zbilje ne morem uporabiti. Če bo tako tudi juri in pojutrišnjem, bo treba jadrnice dvigniti na roke.


Še en pogled pod nosilec dvigala


Preden začnem z delom...

V minulih tednih, ko nisem smel tja, je bilo nekaj močno vetrovnih dni. Tu nekdo ni pravilno povezal rol-floka in je vrv ob trepetanju v vetru zdrsnila navzdol...


Veter je potem iz jadra naredil tole


Tale je povezan prav - treba je samo, da tako napelješ prvi ovoj, ne pa da kar ovijaš škotine po jadru navzgor. Posledica, če kdo meni, da je teženje za podrobnosti brez veze. Ni vedno - in tu je videti ceno zanemarjenja tiste malenkosti v tem primeru.

Mimogrede, sosedje čolnarne so se pritožili, da jim tako kot na zgornji sliki 'povezan' flok ponoči v tistem vetru ni dal spati - in sem se opravičil, da res ni bila moja roka in da bo storilca dosegla vsaj pridiga - evo, tu sem za pridigo mož beseda. Poleg tega ta slika lahko še komu prihrani lastno izkušnjo na lastnem jadru.


Še en pogled na ubožico z drugega zornega kota, potem ko so jadrnice pred njo že 'šle' na snemanje jamborov


Snemanje jambora, zlasti če si sam:

• Sprostiš vse dvižnice s krova in jih povežeš na jambor tako, da ne bodo napoti ne pri snemanju, ne kasneje pri prenašanju in prevažanju jambora, pa takoj spet pri roki, ko ga bomo spet namestili
  
• Zategneš zadnjo pripono (da jambor stoji trdno, tudi če odviješ vijake, ki drže peto z jamborom in stranskima priponama
• odviješ matici in snameš podložki (in daš kam, kjer je pri roki, pa ne more zlahka pasti v vodo
• odvežeš vozle na koncu vrvi, s katero napenjaš zadnjo pripono
• primeš jambor, potegneš vrv za napenjanje zadnje pripone iz štoparja in dvigneš peto jambora z vijakov ter jambor položiš na pomol
• potem odpneš in povežeš na jambor še prednjo in zadnjo pripono


Ta jambor je bil iz steklenih niti in Epoxija, ki ga je UV na površini 'požrl' - blestijo se pa steklene nitke, ki jih zdaj ni dobro dobiti v prste ali dlani - o priliki dobi sprej PU barve (ali lak, ki ga je za poskus omenil navigatorsenior)


Za steblo jambora je bil Veplasov jambor za jadralne deske Vision 40C, ki je bil namenjen, da je na UV le med jadranjem na deski, ne pa celo sezono kot pri nas.


Ta jambor rabi tudi druge križe (spreaderje) - to je 'crknilo' verjetno na regati "Povodni mož" (verjetno je nekdo je križe po jamboru navzdol, pa so zasnovani le za obremenitve na tlak; jaz sem za takrat pokrpal, potem je pa 'duct tape' držal do konca sezone


Ta jadrnica najdlje ni bila v rabi, zato tako polna deževnice. Kot je videti, kljub balastu tudi po nekaj mesecih dežja ni potonila, čeprav je ni nihče praznil (druga občina pa COVID-19 pa to)


Vozel, ki ni namenjen hitremu razvezovanju (po teoriji je za gurtne za trajno povezavo) je tu držal celo sezono, ampak se ga je na taki vrvi dalo tudi razvezati.


Opravljeno delovno praznovanje praznika dela



JK KERMAR, katerega člani so me tedaj dostavili tja in nazaj domov, je imel tedaj delo z njihovimi jadrnicami nekaj 100 m proč - za naslednji dan pa sem dobil pomoč tako za dvig iz vode kot za pranje bark

[Marjan Tomki]

Zbilje, Mini-12 pred prestavitvijo v Bohinj

Spet - to bi šlo v preispevke, kamor paše, če bi se še dalo dati tja.

Sobota, 2,5,2020 od okrog 13. do mraka

Glede na to, da se še vedno ni dalo uporabiti dvigala (preplitva voda, tudi verjetnost padavin in tisto dvigalo ni za po dežju), smo dvignili na roke na pomol in oprali tam. Pomembno je bilo zaščititi srednjo plovec plavajočega pomola pred oprano umazanijo, saj ima spodaj dvignjene robove in se tja ujeta umazanija od tam ne da očistiti brez razdiranja pomola.

Pred dvigom je bilo treba sprazniti deževnico iz jadrnic in pobrati iz njih balast (že tako niso lahke) - uteži balasta se vidijo na naslednji sliki poleg jamborov (slabih 400 kg za prve štiri).

Pranje ene od jadrnic (VAP in električna potopna črpalka za praznjenje deževnice iz jadrnic ter plavajoči pomol: hvala TD Zbilje) Mimogrede, varovalka za vtičnico na pomolu ne zdrži VAPa, tako da je bilo treba (na vodo razumno odporne) podaljške...


Naslednja jadrnica - tu se vidi zaščita tistega pontona spodaj - verjetno pa čakamo, da se VAP ohladi)
Aljaž iz JK KERMAR se tu kar ni dal ustaviti. Tako je to, če nekomu ne rečeš, da mora, ampak da sme (tako je moja stara teta meni in mojim vrstnikom), če mu ne težiš če si malo pošprican in če prijazno rečeš in poka
žeš, ko lahko kaj naredi bolje in zlasti če opaziš, ko kaj naredi odlično.

Vprašanje naq koncu: Marjan, a lahko še jutri?


Tako nekako je naslednja pred pranjem


ter tole ostalo za naslednji dan (nedeljo)


Tole pa danes opravljeno


Namen je bil tole že tudi naložiti na prikolico in umakniti s pomola, pa so bile ta dan še zaklenjene ograje lokala Dotik pred čolnarno in nismo mogli zraven, pa tudi časa je malo zmanjkalo.

Pogled na zahod po opravljenem delu tega dne - in obljuba vremena za nedeljo, ki bo tudi delovna

Nedelja, 2.5.2020

Ob začetku, tudi ob 'crnogorski zori' (Radio Crna gora. Ima tačno negde oko 12 sati... Prve jutranje vesti. )
Pogled na včerjaj oprane - in še vedno nizek vodostaj pod dvigalom. VAP pripravljen


Današnje 'žvtve' (nekoč so temu rekli tudi predmeti dela)


Zadnja v delu - še malo pa bo ura 18 - in skomine na veterc, ki vabi k jadranju


Še malo mavrice - mogoče


Osem trupov - ne trupel - na pomolu čaka na prevoz...


Dovolj za delovni podaljšani prvi maj.

Aljaž ima pri meni precej v dobrem - in nekaj od tega, kar bo želel bo, da bo treba vzeti v roke en problem na računalniku, da bo spet lahko igral igrice čez internet s prijatelji... Še malo, pa upam da bom utegnil tudi to...

[Marjan Tomki]

Prevoz z Zbilja v Bohinj 2012

Petek, 10.5. 2020

Zgodba je že više v temi v prispevku, kamor ne morem dodati slik

Pomoč Zasavcev - prikolica in kombi veslaškega kluba Steklarne Hrastnik (mi na pol Gorenjci smo pa dali za nafto)


Tule je pa MKN pripeljal prikolico JKBohinj (s tem, da je imel letev z lučmi in elektriko s svoje, ker na naši nečesa na elektriki še nismo našli, jaz pa tudi na naše jadrnice ne nosim reči za popravljanje štroma

Sem smo pa potem zložili čolne, tja znosili vseh slabih 800 kg baladsta in ga razporedili vanje, dobili popravljen kanu (rob ni bil dobro zlaminiran in seje spet 'strgal' - ampak smo rekli, da ne sme biti zanimiv, da bi ga kdo ukradel intak že ne bo preveč), da smo potem lahko odvlekli jadrnice na boje - samo nič od tega med delom nisem utegnil slikati.


Ja, še to... po koledarju - če ne bi bilo omejitev zaradi pandemije COVID-19, bi naslednji dan dan že bila otvoritvena regata, pa ta dan še z nobeno jadrnico ni bilo mogoče jadrati.

[Marjan Tomki]

V letu 2020 smo bili verjetno eden od redkih, jadralnik klubovki so opravili vsa tekmovanja za prehodni pokal, ki so bila v klubskem koledarju. Skupni zmagovalec in pooblaščenec za zimsko brisanje prahu s prehodnega pokala Mini-12 je bil (kot več zadnjih let redno) Staš Mlakar).
Gregor

V mojih očeh je bil zlasti izjemen uspeh Gregorja, ki mu od nekje konec prejšnjega stoletja ne deelajo noge in je od pred nekaj leti član JK Bohinj, in z malce prirejeno jadrnico (v tisti krmilo ni na pedale, ampak na ročko) uspešno tekmuje v običajunih regatah med "zdravimi". Odkar se nam je pridružil, je do letos mislim da v treh letih izpustil le tri regage. Lani je prvič zmagal regato in bil za leto 2020 skupno drugi.

Obstajajo tekmovanja za invalide, ampak so to tekmovanja med invalidi (in kategorizirana po vrstah invalidov, da so tekmovanja med ljudmi s podobnimi težavami in s tem "poštena". Vprašanje pa je, koliko je v svetovnem merilu takih tekmovanj, kjer lahko invalid take vrste (po rezultatu sodeč) skoraj enakovredno tekmuje z nami "zdravimi". Skoraj, pravim, ker sem jaz jadral na tekmi s tisto in tako pripravljeno jadrnico, in čeprav sem odpeljal dobro, mi je bilo pri manevriranju težje ravnati krmilo in škoto z eno roko, kot če bi lahko pri manevrih ravnal škoto z eno in škotino z drugo roko, krmilo pa s pedali. In kljub temu Gregor med nami lahko tudi zmaga.

Ostalo čez poletje

Marchi-jeva klapa

Bili so zadnji dan maja 2012 in in bili so zadovoljni.

Odpovedi dveh večdnevnih dogodkov

Zaradi zgodbe s KOVID-19 sta bili odpovedani večdnevni tekmovanji na Rogli in na Gradiškem jezeru.
Regate za nekaj klubov smo tudi izvedli (mislim da vse enodnevne).

Zaradi koronskih ukrepov je odpadlo je enotedensko jadranje na Rabu z Seascape 18 in dve enotedenski jadranji z najetimi jadrnicami jeseni (ena klapa s še malo premalo izkušenj in ena družina) in načrtovani desetdnevni potep za talno posadko za jadralnega letalca (teden potepanja okrog meje Poljska - Slovaška).

V tem času se je v klub včlanilo nekaj mlajših ljudi (več je bilo takih, kjer so največ jadrali otroci). Pomembno je, da misilm, da se je povprečna starost članov kluva z blizu 70 let premaknila na okrog 40 let. V posebno veselje pa so mi bili trije fantje, od katerih sta dva vsak dan prišla s kolesom iz Železnikov čez Sorico (pod večer jih je s kolesi vred domov peljal sosed, ki dela v Bohinjski Bistrici).

Približno v tem času sem moral tudi ponoviti del usposabljanja za licenco učitelja jadranja (formalno naj bi bile razlog predvsem spremembe zakona o športu, potem pa so mi dali s skupino drugih kar ponoviti tudi splošne športne vsebine, ki so skupni temelj za vse trenerske licence. To sem že opravil nekje jeseni 2015 in bi po tedanjih podatkih moral veljati za vedno, pa so lani rekli, da naj to naredim še enkrat, kar mi ni bil problem.

Nekaj reči sem (čez internet) poslušal še enkrat; predavatelji so bili večinoma drugi in tudi nekateri predmeti so bili drugi, tako da je bilo dovolj reči novih in ni bilo dolgčas. Ponovno sem lahko poslušal tudi fiziko jadranja v posebnem delu. Ta predavatelj končno ni več razlagal delovanja jader z Bernoulijevim učinkom, ampak je omenil Napier-Stokesovih enačbe, ki pa jih žal nismo tudi predelali. To bi mene zanimalo, ampak ampak čez internet ni bilo ugodno spraševati o rečeh, ki ostalih (še) niso zanimale, tako da bo treba počakati, da bo mogoče spraševati v živo. Predavatelj je bil jadralec na deski in ne na jadrnici, tako da so njegove praktične izkušnje bile nekoliko manj neposredno uporabne, a je takrat med slušatelji bil tudi Vaslij Žbogar in se he od njega dalo slišati zanimive reči iz prakse in tako tudi praktični del za jadrnice ni manjkal.

.
Jesenska selitev bark z Bohinjskega jezera

Kot vsako leto je bilo pred zimo treba umakniti jadrnice z Bohinjskega jezera. Del smo jih shranili (pokrite s cerado, miši so pustile nakaj sledi v njih), del smo jih prestavili na Zbiljsko jezero. Pri tem je bil od članov morjeplovca za selitev spet bistven Mkn s sinom.

Uspelo je še pospravljanje jadrnice Seascape/Beneteu First 18 z Bohinjskega jezera na zimovanje, tik preden so prepovedali gibanje med občinami, takoj potem pa sem jaz staknil resno počeno rebro (pred imobilizacijo je ob preglobokem vdihu škripalo, ne le zabolelo), kar je sicer zaraslo brez posledic, posledice na rehabilitacijo pa so imeli pokoronski ukrepi - zlasti mi je manjkalo plavanje, pa tudi omejitev gibanja zunaj ponoči (in še vedno nisem niti približno tam kjer sem bil ob času poškodbe, in vprašanje, če bom še kdaj).

Načrtni za zimsko in pomladno jadranje na Zbiljskem jezeru

Prva tekma je bila v načrtu že oktobra, verjetno še ena v novembru, gotovo osamosvojitvena na 26. december in povodnega moža na v času okrog Prešernovega dne. Žal je to vse padlo v - ne v vodo, ampak v koronske ukrepe.

Poleg tega smo januarja in februarja 2020 jadrali toliko, da sem jaz v povprečju jadral tri do štiri dni a teden (skorjaj vsak drugi dan), kar letos ni bilo dovoljeno. V resnici smo lahko začeli šele pomladi, in še to v omejeni meri.

Pomladanska selitev bark na jezero v Bohinj

Del je šel na Bohinjsko jezero izpod plahte v gozdu, del pa z Zbiljskega jezera. Mkn je bil - spet (kdo bi rekel: tradicionalno) bistven. Jaz - kot rečeno - še nisem bil čisto pri sebi kot delovna sila...

Dotrajala je vsaj ena, verjetno pa obe deki (2,5 ali 3m dolgo, colo debelo, okrog 20 cm široko, ki sta bili del stopnic k našemu pomolu. Na mestu jih držita na vsakem koncu en vsaj pol metra globoko zabit kol. Problem je, da tam ob vzvalovanem bijejo valovi, po varstvenem redu pa ne sme biti ne zabetonirano ne kaj drugega podobnega.

Valovi vsako zimo na rtu požro meter ali več obale, tako da je bolvan, ki je bil od vode oddaljen ok. 5 m, ko so podrli in odstranili betonski zid, ki je bil del nekdanje čolnarne, zdaj z enim oglom že v vodi. Še nekaj let, pa se bo tudi skala, na kateri ji kip zlatoroga,, prevrnila v jezero, če ne bo kdo kaj ukrenil.

Pri našem plavajoem pomolu proti izpodkopavanju zaradi valov na enem mestu pomaga deska, ki varuje stopnico (in mislim da to soboto dobim drugo, tako da bom zamenjal tisto, ki razpada, in upam, da bo spet zdržala kaka tri leta); tam, kjer so prej valovi že izpodkopali pol metra ali več pod korenine leske in drevesa za njim, pa sem jaz iz vode nanosil kamenje in ga zatlačil v votlino tako, da so ga lahko prijele leskine korenine, in kar valovi čez zimo še razmečejo, na pomlad prinesem in zatlačim in založim nazaj. Krepko pa pomaga tudi nekdanji mostič us dostop na plavajoči pomol, ki je na trdno zabite kovinske kole že kako leto kar privarjen in - kadar ni visoka voda, učinkuje kot klop, kadar je voda visoka, je pa pač malo pod vodo.

Letošnje tekmen in druga dejavnost v Bohinju dosedaj

Doslej so bile tri - dve v maju in ena v Juniju. O rezultatih bom kaj napisal, ko bodo pri roki papirji. Žal je Gregor na zadnjih dveh manjkal zaradi bolezni - kar verjetno pomeni, da mu letos ne bo uspela podobna uvrstitev kot lani (ker praviloma odšteje le en rezultat).

Poleg teh medklubskih za prehodni pokal je bila še ena, s sicer le 6 tekmovalci, a nekaj "fotofinš" jadranji v cilj, za Rotarijance, in pa nekaj prostih jadranj, iz katerih so udeleženci tudi naredili dirko čez jezero (zadnji plača pivo; jaz ne pijem piva, ampak mi doslej še tudi ni uspelo biti zadnji, tako da mi še nihče ni rekel, da ga moram plačati).

Eno od teh neformalnih je bilo posebej statistično zanimivo. Čez jezero smo šli Marko, Gregor in jaz, in na drugo stran prišli v vrstem redu jaz, Gregor in Marko (ki se je za nekaj minut predolgo ujel v.lokalno bezvetrje). Na povratku je bil vrstni red obrnjen - Marko, Gregor in jaz (takrat sem pa jaz preslabo uganil, kje bo najprej pojačal veter, in nisem imel šans nadoknaditi...). Na Statističnem uradu, kjer sem jaz do pred nekaj leti gnjavil računalnike in programe, je bil na tekmah posebno (šaljivo) cenjen rezultat, ki je bil najbližji povprečju. Na tej tekmici pa smo imeli vsi (trije) udeleženci po štiri točke - torej smo bili po točkah vsi povprečni. Končni vrstni red bi bil vseeno določen (po tem, kdo je bil boljši ob koncu tekme) in je torej bil prvi Marko, drugi Gregor in zadnji jaz.

Poleg tega pridejo jadrat člani kluba tudi sami, v skupini ali s člani družine. Zaenkrat kaže kar dobro.

[Marjan Tomki]

V soboto,19.6.-2021 je dan odprtih vrat JK Bohinj.

Če bo vreme sodelovalo (in za zdaj kaže, da nam razen vročine ne pripravlja nič posebno hudega) bo mogoče jadrati s klubskimi jadrnicami mini-12.

Če bodo pogoji primerni (in za zdaj vse kaže, da bodo), bodo jadrati lahko poskusili tudi popolni začetniki.

En star posnetek za vtis:


Če bo vreme primerno, bomo ponovili tudi naslednjo soboto (26. 6. 2021.)

Kopanje

Tisti, ki računajo na kopanje - in podobno toplo vodo, kot je bila nekaj prejšnjih let ob tem letnem času - naj bodo nekoliko previdni. Voda v jezeru je namreč (ker se je z Bohinjskih gora v jezero še pred kratkim stekala snežnica) pod površinsko toplo plastjo še precej hladna. Pomembno se je zavedati, da se zgornja plast lahko precej segreje, a je topla plast pomladi in v začetku poletja še tanka, pod njo pa je temperatura tudi več ko deset stopinj nižja. Na vročem soncu in ob mirni gladini bo treba poskušati plavati čimbolj pri gladini, da po možnosti ostaneš v topli plasti.

Če pa nenadoma potegne močan veter in zgornjo tanko plast zmeša s spodnjo mrzlo, lahko iz plavanja pri blizu 20 stopinj v minuti ali dveh pridemo na plavanje v vodi, ki ni dosti toplejša od 10 stopinj Celzija.

Danes (še nekaj minut 17.6. 2021) se je temeratura na istem merilnem mestu - pri Svetem Duhu blizu sredine jezera po dolžini - občasno tudi precej naključno - spreminjala med 12 in 16 stopinj, pri Svetem Janezu (iztok iz jezera) med 11 in 19 stopinj, temperatura Savice pa med 6 in 7 stopinj Celzija.

Pri tem je 17.06.2021 15:40 na iztoku iz jezera zabeležena temperatura 11.9 stopinje Celzija (ko bi ob tem času pričakoval višjo, blizu dnevnega maksimuma), ob 17.06.2021 19:50 - ko je sonce že nizko - pa 19.2 stopinje Celzija. Če to ni napaka meritve, se sklada z mojim opozorilom o za ne-domačina nepričakovanih in razmeroma velikih in hitrih spremembah temperature vode v jezeru.

Priporočeno je torej, da se, dokler je topla površinska plast še tako tanka, pri plavanju držimo dovolj blizu obale, da jo lahko dosežemo tudi, če veter tako nanagloma ohladi površinsko plast vode (morda okrog 50 m od obale, tudi če se kdo spravi preplavati jezero po dolžini)-

.

[Marjan Tomki]

Obe soboti - dneva odprtih vrat JK Bohinj - in še nekaj dni okrog dobro uspeli. 19.6. mislim da je bilo v rabi 15 od 16 jadrnic, naslednjo soboto pa 8 od 16.

Čez jezero
Ena skupina - tisti, ki niso bili čisto začetniki - je šla čez jezero v Ukanc in nazaj. Veter je bil spremenljiv in smo se mu prilagajali. Veter je bil termični in raznolik (odvisno tudo od tega, kje je stal kak oblak in kjer se je pobočje kako ogrevalo ali ohlajalo. Tako so tisti čez jezero so imeli tudi kako pofročje z nekaj bonace, večina pa se je urila, kako najti (ali že naprej uganiti) področje, kjer bo bolj pihalo. Občasno je bilo proti Ukancu tudi nekaj močnejšega in sunkovitega vetra (18vozlov + sunki), vmes tudi kaka ura enakomernega okrog 15 vozlov,

Začetniki
Ti so se pri Ribčevem Lazu spoznavala z osnovami. Nekatere čsto začetnike je bilo popoldne včasih za krajši čas treba tudi umakniti z vetra (kak sunek termičnega vetra je tedaj tudi tam presegel 20 vozlov, kar je za koga lahko preveč za prvi dan). Večina - tudi začetnikov - tudi s tem ni imela težav (veter je naraščal postopoma in so se lahko sproti privajali, tako da nikomur ni bilo treba skrajšati jader).

Kopanje
V soboto zvečer je v zalvu Pod Skalco bila izmerjena temperatura 21 stopinje celzija (na globini enega metra). Voda pod ravnjo metra in pol je še podobno hladna, kot sem opisoval prejšnjič, teden vročega vremena - brez padavin, tako da ni bilo veliko odtoka tople plasti po Jezernici v Savo Bohnjko, in dovolj vetra, da se je voda do neke mere premešala in ogrela tudi v globino, omogočajo kopanje in plavanje brez posebne pazljivosti, ki sem jo priporočal v prejšnjem prispevku te teme.