Australija, 2007

[Novinec]

AUSTRALIJA, 2007

1. del Perth



Da ne bi pisal samo »resničnih« zgodbic, katere se berejo čez vikend, potopisov z Jadrana, reportaž s sejmov London in Barcelone, ter še kaj podobnega, bom tokrat napisal drugačen potopis,…. recimo kar dogodivščino iz daljne Australije. Ker je ta dežela na oceanu, verjetno spada v kontekst morjeplovstva, čeprav nisem nič jadral in plul, le vozil sem avto in to po levi. Zimski čas je čas za moje pisanje in pa seveda tudi za vaše branje, kdor bo to želel prebrati.



Videl sem že kar nekaj sveta in želel sem si ogledati tudi Australijo, a ne kot »nemška turist«, ki se naseli v hotel in ob prijavi zahteva »all inculisive«. Sem popotnik, ki ga na potovanjih luksuzni hoteli s petimi zvezdicami ne zanimajo, ne prestižni bazeni s slano vodo, ne urejene in kičaste sobe. Rad najamem prevozno sredstvo, največkrat manjši in poceni avto, ter z njim raziskujem tujo državo, se pomešam med domačine, okušam njihovo hrano na mestih, kjer se sami prehranjujejo, spoznavam njihove običaje in se vsemu temu prilagajam. Zato vedno rečem, da rad potujem in potoval sem z avtom po Zahodni Ameriki; potoval sem z avtobusom in avtom po Jordaniji; s taksiji po Egiptu; Obiskal Jugovzhodno Ameriko s Florido in se potepal po betonu, vodi, močvirju,……
In da ne bi kdo mislil, da ne maram luksuza? Tudi tega imam občasno rad, saj vsako leto (že štiri leta zapored) hodim na križarjenja z zeloooo veliki ladjami, t.i. plovečimi mesti, ki imajo šest ali sedem zvezdic in si ogledujem mesta in države, ki so sestavni del plovbe teh križark. To potovanje je seveda drugačno, je na morju, po večini so to večernje vožnje, po dnevi pa so kratka enodnevna raziskovanja mest in znamenitosti. Enkrat sva bila na takšni ladji skupaj s Pajerjem1, a takrat se še nisva poznala,….

Jaz in moja draga sva se odločila, da nekaj našparava in si ogledava Australijo. Želela sva si ogledati južno Australijo od zahoda proti vzhodu, torej sva si zadala cilj, videti vse od Pertha do Sydneya. Želela sva si rezervirati avtodom, a so ga nama izkušeni popotniki odsvetovali, saj bi potovala sama. Divjina in divje živali, predvsem pa strupeni insekti in smrtonosni plazilci niso za nas »scrtlane evropejčke«. Potem sva že izbrala potovanje s posebnim vlakom, pa spet nič, predrago, 5.730 dolarjev za enega. Odločila sva se, da bova o vsem premislila na licu mesta in se tam odločila.

Tako sva odletela iz Brnika do Munchena in nato 13 ur v zraku do Singapurja. Tu sva počakala, da so letalo natočili z gorivom, ga od znotraj očistili, oskrbeli s hrano in vodo, ter zopet po dveh urah postanka, poleteli do Pertha, za kar pa smo potrebovali naslednjih dobrih 9 ur.
Perth,…Pristanek,…. prtljaga,….. potni listi,….. pregled….. in se zatakne. V Australijo ne moreš vnesti nobene hrane in nobene pijače, razen če ni kupljena nekje na poti, na kašnem duty free-ju,… Torej, so v smeti morali romati moji sendviči, katere imam vedno s sabo, za vsak slučaj ali ne bodi ga treba, tako za prvi dan, dokler se ne znajdem. Potem iščejo semena, zdravila,….. zelo so strogi, kajti ne želijo, da se v njihovo državo prinašajo stvari, katere so lahko okužene ali se lahko razmnožujejo (semena).



V Perthu sva povprašala o možnostih potovanja in ugotovila, da bo najbolje, da v tem zahodnem delu ostaneva cca 14 dni in nato kupiva letalsko karto do Sydneya. Najprej si bova z mestnimi prevoznimi sredstvi ogledala samo mesto, nato pa bova najela avto in se odpravila raziskovat okolico, vendar bova obiskovala kraje, kjer ne bova izpostavljena problemom. Moram poudariti, da sem alergik in tako med drugim alergičen že na pik ose, zato imam pripomočke za samopomoč s sabo, prav tako tablete proti raznim alergijam,…



Sydney je lepo in veliko mesto in polno znamenitosti. Ogledala sva si botanični park, nekaj muzejev, zanimivo arhitekturo, obiskala nekaj domačih lokalov v katerih ni veliko avtohtone hrane, saj so vsi Australci priseljenci, avtohtoni Aborigini pa so danes problematičen narod pijancev, drogerašev in lenuhov, katere je hitri tempo življenja in modernizacija dežele, potisnil v notranjost države, kjer so jih zapustili v vsej luči in na njih vrgli senco te dežele. Le redki Aborigini lahko uspejo in se pomešajo s populacijo »prihajačev«, kateri si lastijo vse, kar je bilo prej njihovega. Za Australce so Aborigini drugorazredni narod.



Sprehajanje v parku, sprehod do obale in našel sem marino. Pravzaprav, sploh ne vem, če sem kaj drugega iskal. Iskal sem le nekaj, na kar me je vezalo tam daleč, doma. Morje, barke,… in sem našel. Našel sem reko. Zelo zanimivo je to, da sem ob pogledu na reko Swan in tako imenovani Perth Water (ogromno rečno jezero naravnega izvora) doživel ogromno željo, da bi tam kar ostal, saj nisem mogel odlepiti pogleda od te lepote. Če ne bi v vodiču prebral, da gre za reko, bi se upal staviti, da sem na obali oceana.



Po reki plujejo jahte in jadrnice, voda je široka nekaj kilometrov, nad reko se bohotijo v vsej svoji veličini mostovi, ki kljubujejo vetrom in vsemu, kar se dogaja pod njim. Zanimivo je videti, ko se pod mostom vozijo prave velike jahte, velike nad 50 čevljev, gliserji glisirajo, med njimi pa se s svojimi jeti poigrava še kakšen zanesenjak.



Sredi reke Swan imajo otok z imenom Heirison, ki je naseljen in arhitektonsko urejen. Našli bi še nekaj manjših otočkov,…. In potem spoznanje: Ljubi Bog, pa saj imajo vse,…. vse to na kontinentu, na celini,….. imajo vse kar imamo mi in naši sosedje v Lipi naši! Dobil sem občutek, da je Australija obljubljena dežela.



V Perthu sva povprašala o možnostih potovanja in ugotovila, da bo najbolje, da v tem zahodnem delu ostaneva cca 14 dni in nato kupiva letalsko karto do Sydneya. Najprej si bova z mestnimi prevoznimi sredstvi ogledala samo mesto, nato pa bova najela avto in se odpravila raziskovat okolico, vendar bova obiskovala kraje, kjer ne bova izpostavljena problemom. Moram poudariti, da sem alergik in tako med drugim alergičen že na pik ose, zato imam pripomočke za samopomoč s sabo, prav tako tablete proti raznim alergijam,…



Slika kaže mesto v soncu in v eni uri se je pripravila nevihta z dežjem in padalo je kot za stavo.
Spodnja slika pa že kaže kako se je nevihta razkadila in počasi se vreme je vračalo v prvotno stanje.



Parki so pokošeni in čisti, ljudje vse čuvajo in ne zanemarjajo. Cvetlice in zelenje se ne trga, papirčki najdejo svoje mesto v košu, ljudje so prijazni in spoštljivi. Grmovnice in cvetlice so povsod in zraven vsake večje cvetlice ali grma je tablica, katera nosi ime rože ali grma. Najdemo jih vseh oblik in barv.





Ko sva hodila po ulicah Pertha sva videla ogromno veličastnih stavb in nekaj tudi posebnih arhitektur, ki bi navdihnile še zelo hladne nasprotnike ali pa poznavalce betona in stekla.



Zgoraj je stavba imenovana »sestavljanka« v poslovnem središču mesta Perth, spodnja slika je prikaz moderne cerkve z modernim zvonikom.





Zgoraj denarna moč ene od večjih bank in spodaj Danska nakupovalna ulica.





Zgoraj stavba Davčne uprave mesta Perth in spodaj steklena stavba z razglednim stolpom in teraso, ter eno od galerij v notranjosti. Celo stavbo pa obkroža čudovit park z vodometi.



Ko raziskujem mesto s 1,6 mio prebivalci in mi ni več kaj dosti zanimivo, je to največ krat zato, ker sem omejen s časom. Zato sva se odločila, da si ogledava še nekaj mest v okolici, ki bi lahko bila zanimiva in nenavadna. Ne bom opisoval, da sem bil že nekaj dni v Australiji, pa še nisem videl žive koale in nisem videl živega kenguruja,…… Zato je padla odločitev, da si živali ogledava v živalskem vrtu in kenguruje na farmi. Plačava vstopnino, si ogledujeva vsemogoče australske živali in med njimi božava koale, ki jedo evkaliptusove liste, se fotografirava s kenguruji,… sivimi, rjavimi, albino,….. nato zapustiva živalski vrt in farmo. Sedeva v avto in imava do Pertha kakšnih 19 milj po nenaseljenem področju in glej, komaj dve milje prevoziva in že je tu četica divjih kengurujev. Zakaj sem plačal vstopnino za zoo, če pa so te enake živali kar na cesti? Ustavim kar sredi ceste in fotkam.



Odločiva se, da obiščeva Fremantle, mesto kjer se reka Swan izliva v Indijski ocean. To mesto je lepo in preprosto. A name je najbolj naredilo vtis regalno skladišče za plovila, oz. kako shraniti plovila na suhem, čez zimo. Pri nas bi rekli suha marina.



Tako zgleda regalno skladišče za plovila do 10 m oz. 32 feetov. Tu sem se ustavil in pofotkal kar nekaj več kot 100 fotografij, saj sem želel ujeti vse detajle megastične konstrukcije, katera zdrži pritisk in težo vseh plovil. Zanimiva zadeva. Najdeš prostor in narediš konstrukcijo, jo postaviš in začneš nalagati čolničke. Zanimivo, če vse dela kot mora, vendar sem ugotovil, da je vložek ogromen in zadevo opustil. Ostale so fotke in detajli, sanje pa so se razblinile. Pa mi naj še kdo reče, da denar ni sveta vladar!



Takšnih in drugačnih Baylinerjev 2855 je največ. Lastnik tega Baya na sliki, je še tender pustil na premcu.

Na obali Fremantla pa so nastali tile posnetki:



In kaj delajo s tako razprtimi krili. Ti ptiči sušijo krila na soncu in vetru.



Mesto je ribiško in zato sem se tu najedel rib do sitega, katere niso bile drage, ter niso bile ocvrte v starem in smrdljivem olju. Na splošno so ribe v Australiji kar poceni. Najbolj je draga govedina (od nam normalnega mesa), poceni pa je tudi jagnetina. Kengurujevo meso je še kar drago in moram reči, kar ne okusno, mogoče zato, ker je to meso trdo. Poskusil sem tudi aligatorja, ki si ga na srečo nisem naročil jaz in res sem srečen, da ga nisem. Zanimivo, a mehko meso vendar ima okus in vonj tako močan, da ga nisem mogel niti prežvečiti.

Na mene je največji vtis pustilo mesto Mandurah. Mesto s kanali, čudovitimi vilami, izhodi na morje, …. Ja tu je res krasno in tu bi res živel. Sanje! Ma ne, pravljica o bogatem stricu in lepi teti,…. ki imata lepo hišo in še lepše plovilo, avte,…. In kje sta v službi? Ta predel je nekakšna kopija ameriške Floride, Miamia, Key coasta,… Kdor je to obiskal, bi mi potrdil, le obrobja ali centra ni takšnega kot na Floridi. Ni kriminala, ni velikega mesta, velikih stavb, medijskega blišča in ni večernega hrupa. Tu je vse mirno in vse je…… pravljično. Tu sem se sprehajal in si ogledoval hiše na levi in desni strani kanala, na prvem, drugem in ……sedemindvajsetem kanalu,…. Vse hiše lepe, drage in urejene. Vsaka hiša ima garažo za vsaj dva avta na eni strani in pomol za barko na drugi strani hiše v kanalu. Nekateri imajo hidravlične pomole, kjer barko dvignejo iz vode.





No ja v eni od takšnih bi se pa dalo živeti, prodam vse kar imam in potrebujem še …… brez veze.





Ko sem videl to zgornjo vilo sem se takoj zaljubil v njo. Bila je drugačna od drugih, enostavna, pravokotnih oblik z veliko stekla, zunanjim bazenom, dvignjenim na prvo nadstropje, kateremu je dno bazena služilo za pokrito krožno dovozišče pred vhod v hišo, sončna ploščad z mizo,…… Imel sem jo,… oz. jo imam samo na sliki in kot so doma rekli, kar naj tam ostane.

Australska obala je polna deskarjev in t.i. jahalcev valov. Kadar sem bil na obali in v kakšnem bližnjem obalnem kafiču, ter pil kavo, sem jih vedno gledal in občudoval. Mogoče sem čakal in vedno gledal, če se bo kje pokazal kakšen morski pes in kakšnega deskarja pomalical, jaz pa bom to fotkal in …… ma ne, joke!



V teh dneh, ko sem bil v Perthu in okolici sem naredil čez 3000 fotografij in vse sem moral prenašati na računalnik, potem sem jih sortiral, brisal,…. Koliko jih je ostalo ne vem, ker jih nisem štel. Vem pa, da jih je ogromno. Želel bi vam pokazati vse, a ne morem, ker je tega materiala preveč.

Australija ima čudovit sončni zahod, mogoče skoraj tak, kot ga mi doživljamo na svojih barkah, kadar smo na Jadranu. Če je enak, presodite vi?



Tako, danes gledam sončni zahod, pijem večerno kavo, ki ni dobra in pravzaprav v Perthu nisem popil še nobene dobre kave. V dneh, ko sem tu živel, je bilo kar nekaj dežja, a ta pade za eno uro in potem ga posuši sonce, pa čeprav je sredi zime, zunaj pa je danes kakšnih 16 stopinj plusa. Malo pihlja z juga, a ta veter ni topel, malo je hladen, kaj pa vem, mogoče je ta iz Antarktike.
Jutri potujem, na letališču bom oddal avto, plačal in se stlačil v letalo. Tokrat vsaj z vstopno carino ne bo problemov. Jutri letim za Sydney,….. jutri letim iz zahoda na vzhod,…. Jutri bom pet ur in pol v zraku in tri krat bom premaknil uro. Ja, velika dežela,…..

Se nadaljuje, ……



_________________
"Morje je med vsemi opojnostmi najbolj opojno!"
...........................................................(J.H.)

[Marchi]

Super Novinec, da nas razvajaš v teh mrzlih dneh! Hvala!
Ampak tale Mandurah s kanali in vilami in privezi pred vilami. Aaaauuuufffff!
To je fotomontaža, to ne more biti res, pa kje živijo te srečneži.
Si predstavljaš, da se iz dnevne sobe skotališ na barko in narediš en giro, pa prideš na govejo juhco, pa še en giro, pa prideš na pečenko, pa še en giro, pa ...., ah za sladico pa narediš še en giiiiiro

Rajsko!!!

[janadino]

Ali pa da se z čolnom voziš v službo, če jo seveda imaš.

Ful lepo opisano, si kar predstavljam.
_________________
Guma je guma, zaenkrat.

[kotulc]

janadino, Marchi : še ena sanjska lokacija če hočeš z barko do hiše .... in par slik, da nas pogrejejo v teh mrzlih dneh

Florida

[Novinec]

Kotulc,
si me prehitel , eden od mojih naslednjih potopisov bi bil mogoče od Delawara do Floride.

Marchi,
ja res je sanjsko, verjetno pa tudi drago. Naj pripomnim, da je v enem od nepremičninskih časopisov bilo kar nekaj hiš iz tega področja in sem bil začuden, da so bile takrat cene od 2,7 do 3,9 mio $, če se še prav spomnim, čeprav to za njih ni tako zelo veliko denarja.

Kot sem napisal, sanjanje in gledanje, je pač zastonj in nekateri se že s tem zadovoljimo.

LP

_________________
"Morje je med vsemi opojnostmi najbolj opojno!"
...........................................................(J.H.)

[kotulc]

Novinec ... mislim, da bo vsak z veseljem prebral tvoj potopis, moje splikice so bile samo za prvi okus
Mogoče se spravim kdaj in napišem kakšen potopis po ZDA, žal pa je trenutno čist preveč dela.

Glede teh hiš z lastnim dokom, na Floridi sploh niso "drage"... 2008 se je za 1mio € dobila huda hiša v premestju Miamija z lastnim pristanom, zunanjim bazenom, jakuzzijem, 3 spalnicam.... že za 500.00€ so se dobile lepe hiše ob morju z bazenom in z lastnim pomolom .... ko sem lani gledal naselje vil ob Kempinski hotelu Savudrija sem se hudo čudil kateri bedak bo to kupil, če cene spustijo za 50% bodo še vedno previsoke.

Florida je glede tega res sanjska, za dokaj male pare dobiš hišo in čoln, tankaš poceni bencin in za 30.000€ kupiš Corvetto s 500HP Poleg tega je že sedaj v Mimaiju 28 stopinj C, marca ima morje že 24C

Škoda samo, da obala ni tako členjena in lepa kot Hrvaška in da je tako daleč

[Marchi]

Dajte fotke vsak v svoj potopis zložit, pod svojim naslovom, da bo bolj pregledno, ker je škoda, da se taki biseri skrivajo znotraj enega naslova.

Aha, vidim, da je Florida med tem šla pod svojo temo.

[kr en]

E vidiš, pa smo tam. Nekajkrat sem šel po svetu in po dveh dneh že nisem imel kaj početi sam s sabo. Na Jadranu pa vsako leto kolnem, ko me kaki lokalni podaljša (obkrade op.p.) za par sto ali tisoč kun, ampak se vselej vračam. Tudi ta trenutek že sanjam kam in kako ?
Obilo navtičnih in popotniških užitkov !
_________________
good girls go to heaven, bad girls go everywhere !

[Novinec]

Prav imaš Kr en. Svet je lep in da je doma najlepše, le delno drži. se je pa res lepo domov vrniti. Na Jadranu smo vsi jezni, če nas kdo "okrade" kot ti praviš, pa se še vedno rade volje vračamo in plujemo. Samo včasih pa je tudi dobro malo presekati in narediti tako, da se sam malo "okradeš".

Tudi sam že planiram letošnjo ruto, a se bojim da ne bo kaj dosti iz tega, kajti ko kaj planiram, se mi vse podere. najbolje je tisto: Ko pride pravi čas, grem,... obiščem vse, kamor me pot zanese in pridem nazaj, ko pač pridem.

LP in želim ti čim manj bolečin in čimprejšnje okrevanje! Vem, da si deloholik in boš težko v "waservagi"


_________________
"Morje je med vsemi opojnostmi najbolj opojno!"
...........................................................(J.H.)

[Novinec]

AUSTRALIJA, 2007

2. del Sydney




Po večurnem poletu z letalom australske družbe, sva priletela na letališče Sydney. S taksijem sva se pripeljala do že v naprej rezerviranega hotela in po kratkem predahu oba trdno odločena zapustiva hotel in se takoj sppadeva ter greva na sydneyske ulice na potep in raziskovanje. Že prvi dan sva videla, da je to mesto popolnoma drugačno od Pertha. V tem mestu je drugačen utrip, bolj veličasten, močnejši, intenzivnejši in predvsem bolj posloven. Sam strogi center Sydneya šteje 170.000 prebivalcev, kljub ogromnemu poslovnemu delu stavb, ki so namenjene le za delo in ne za stanovanje. Sydney kot mesto z okolico pa šteje dobre 4 mio. prebivalcev.



Sydney je ogromno mesto, katerega velikost zaslutiš šele, ko ga pogledaš iz višine in to višino sva občutila že naslednji dan, ko sva obiskala Sydney Tower, ki je visok 305 m in največja stavba v mestu.



Pogled iz stolpa oz. razgledne ploščadi je fascinanten, saj imaš na dlani celotno mesto in šele tako vidiš, kako velika infrastruktura se vleče iz enega na drugi del. V stolpu te od tal do razgledne ploščadi popelje dvigalo s hitrostjo kar 12 m na sekundo. Vstopnina se računa na osebo. Pravzaprav, vstopnina je povsod, saj je vsepovsod, kar je zanimivo, tudi drago vzdrževanje.
Ta dan sva izkoristila še za potepanje po mestnih ulicah, trgovinah, butikih,….



V samem mestu je ogromno taksijev in promet se odvija zelo počasi, ker je konstantna gneča.



Viseča enotirna železnica pa je najhitrejše prevozno sredstvo po mestu.



Mestne poslovne stolpnice s stolpom v ozadju.
Naslednja velika in največja znamenitost je poznana opetna hiša v Sydneyu. Operna hiša stoji ob obali in je posebnega videza. Projektiral jo je danski arhitekt in je od zunaj obložena z belimi ploščicami švedskega granita. Ideja o designu stavbe pa se je arhitektu pobudila, ko je že obupal, naredil čez 3000 skic in mu nobena ni bila všeč. Potem pa je obupan odšel v kuhinjo in z nožem zarezal v pomarančo, ter pričel lupit olupke. Tako je nastala idejna zasnova operne hiše, ki ima več kot 1000 prostorov. Ves zunanji pogled sloni na olupkih pomaranče, ki zloženi eden poleg drugega tvorijo fascinantno zgradbo. Organizirani in vodeni izleti so vsako uro, popeljejo te v notranjost glavnih dvoran in res je lepo.



Operna hiša še z morja.







Poleg operne hiše je še v Sydneyu zelo obiskana točka velik Sydneyski pristaniški most. Tudi tu dobiš obleko, nato te v skupinah, ki so navezane odpeljejo ob ograji na vrh mostu in tudi tu je pogled čudovit.
V enem od naslednjih dnevov sva si ogledala še obrobje mesta iz morja in se podala na turno turistično vožnjo vseh znamenitosti v okolici.









Ko smo prišli iz zaliva na odprt ocean so se pričele marine in ko smo prišli iz zaščitenega območja na odprto morje, pa….





Organizatorji so videli da je vrag vzel šalo in so spremenili načrt plovbe in nas odpeljali v eden drug zaliv, kar je bilo za nas še lepše in je bilo marsikaj videti, zato si poglejte še vi.





Temu pravijo zaliv bogatašev in že po sami arhitekturi hiš se da videti, da tu res ne stanujejo tovarniški delavci.







Na ulicah se najde še nekaj »pravih« Aboriginov, ki se nekje preoblečejo, namažejo in z glasbo nastopijo kar na ulici. Pri tem prodajajo izvirno glasbo na CD-ju.



Za mene zelo zanimiva je bila gužva tudi v času kosila v strogem centru mesta. Že zjutraj je zanimivo videti, ko ljudje v oblekah prihajajo v službo v oblekah, belih srajcah in kravati, dame pa v črnih oblekah in kostimih, na nogah pa imajo bele adidaske , v rokah čelade za motorje, skuterje,… Obvezni pripomoček ob odhodu v službo je poseben lonček za kavo, katerega imajo v večini vsi, ko gredo v službo.
Ko pa je čas kosila, potem so ulice, trgi, in skoraj vsak prost del mesta zasedeni. Takrat se ljudje v oblekah usedejo na betonske stopnice, klopi,… ne glede na to kdo so in kako so oblečeni. Pojedo svoje kosilo, ki so ga prinesli od doma, ga kupili v eni od restavracij s hitro hrano,…. To je njihova prosta ura.





Zadnji dan pred odhodom sva si še ogledala akvarij, ki pa je na najino razočaranje veliko manjši od akvarija oz. Sea Worlda, ki sva ga obiskala v Ameriki v San Diegu. Tu je akvarij res v pravem pomenu akvarij in kar ima zanimivega so nekaj stometrski tuneli s tekočimi trakovi, kjer stojiš na traku, ki te polje pod morsko gladino in gledaš ves morski živalski svet. Obiskanost je velika in na koncu nama ni bilo žal, da sva ga obiskala.



Tokrat le dve sliki kakšne tri metre velikega orjaka.



Naslednji dan sva odletela nazaj proti Evropi, proti naši ljubi Sloveniji. Videl sem nekaj od Australije, videl sem Sydney, čeprav mi ga je ostalo še za dobre tri dni neraziskanega in neodkritega. Nisem obiskal nobenega muzeja, nisem videl nobene dobre galerije. Žal.
Tako sem se odločil, da jo obiščem čez pet let in nadoknadim, kar sem izpustil. Obiskati še moram otok Tasmanijo in potovati po obeh otokih Nove Zelendije in se v istem času smučati na ledeniku in še isto popoldne kopati in sončiti v morju čudovite in zelene Nove Zelendije.
Moje potovanje je trajalo 28 dni in ko sem prispel domov sem samo zamenjal kovček in že naslednje jutro odšel v Poreč, kjer sem začel svoj devetdnevni dopust po Jadranu s svojim takratnim Baylinerjom 2855.

LP in konec

_________________
"Morje je med vsemi opojnostmi najbolj opojno!"
...........................................................(J.H.)

[luftar]

Čudovito je vse to enkrat pogledati in doživeti. Domnevam pa, da ne bi hotel tam živeti. Lp

[Novinec]

Luftar, žal je to edina država na svetu, kjer bi si upal začeti iz nič, tudi pri svojih letih in kjer bi lahko živel. Željo imam, da se leta 2012 vrnem in si ogledam, kar si do sedaj še nisem.

LP

_________________
"Morje je med vsemi opojnostmi najbolj opojno!"
...........................................................(J.H.)

[luftar]

Kaj tudi navkljub vsem tistim živalcam, ki ti lezejo v posteljo. lp

[Novinec]

Seveda Luftar. Najboljše je na južnem delu kontinenta, kajti tam je te nadloge še najmanj, kajti severni del je kar močvirnat.
Enkrat se bova na srečanju tudi o tem lahko pogovorila.

LP

_________________
"Morje je med vsemi opojnostmi najbolj opojno!"
...........................................................(J.H.)