Ali je strela nevarna za jadrnice?
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator
- Nikola T.
- Admiral
- Prispevkov: 5110
- Pridružen: Ne Nov 29, 2009 21:12
- Kraj: Lj.-Trzin-Izola-Devin
- Kontakt:
Pred dvema letoma je udarila strela nekje v istri v češkega turista, ki je bil na gumici. Seveda je revež umrl.
OZEMLJITI ALI NE OZEMLJITI, TO SEDAJ NI VEČ VPRAŠANJE, ko si boste natančno ogledali in predstavljali, kaj se dogaja kadar je jambor ozemljen ali ne. Popolnoma isto velja tudi za motorna plovila.
OZEMLJENA BARKA
http://edis.ifas.ufl.edu/LyraEDISServlet?command=getScreenImage&oid=8388774
NEOZEMLJENA BARKA
http://edis.ifas.ufl.edu/LyraEDISServlet?command=getScreenImage&oid=16252134
Sedaj pa naj vsak sam premislil kateri rizik je zanj ugodnejši.
LP
Nikola Tesla
OZEMLJITI ALI NE OZEMLJITI, TO SEDAJ NI VEČ VPRAŠANJE, ko si boste natančno ogledali in predstavljali, kaj se dogaja kadar je jambor ozemljen ali ne. Popolnoma isto velja tudi za motorna plovila.
OZEMLJENA BARKA
http://edis.ifas.ufl.edu/LyraEDISServlet?command=getScreenImage&oid=8388774
NEOZEMLJENA BARKA
http://edis.ifas.ufl.edu/LyraEDISServlet?command=getScreenImage&oid=16252134
Sedaj pa naj vsak sam premislil kateri rizik je zanj ugodnejši.
LP
Nikola Tesla
Nikola Tesla napisal/-a:Pred dvema letoma je udarila strela nekje v istri v češkega turista, ki je bil na gumici. Seveda je revež umrl.
OZEMLJITI ALI NE OZEMLJITI, TO SEDAJ NI VEČ VPRAŠANJE, ko si boste natančno ogledali in predstavljali, kaj se dogaja kadar je jambor ozemljen ali ne. Popolnoma isto velja tudi za motorna plovila.
OZEMLJENA BARKA
http://edis.ifas.ufl.edu/LyraEDISServlet?command=getScreenImage&oid=8388774
NEOZEMLJENA BARKA
http://edis.ifas.ufl.edu/LyraEDISServlet?command=getScreenImage&oid=16252134
Sedaj pa naj vsak sam premislil kateri rizik je zanj ugodnejši.
LP
Nikola Tesla
No tuki sm se pa nehu smejat
No, samo kot zanimivost, najdejo se tudi ljudje, ki strele 'poslušajo'. Glede na to, da večina energije, ki jo strela izseva ni enosmerna, pač pa izmenična nekje tja do 10kHz, se da te radijske valove dokaj enostavno skonvertirati v zvočni signal. Tako sprejete zvoke strel v grobem delimo v 3 kategorije:
Sferiki ("Sferics") - to je značilno prasketanje bližnjih neviht (tja do nekaj tisoč kilometrov) - so impulzni signali, ki jih odda udar strele. Posamezen blisk strele je sestavljen iz enega, dostikrat pa iz več (tudi do sto) takšnih udarov, ki so tipično nekaj milisekund narazen. Na VLF (Vely Low Frequency) področju do 20 kHz so praktično vedno prisotni in zvenijo kot prasketanje kakšne stare, spraskane gramofonske plošče. VLF signal potuje do nas ujet v valovodu med Zemljino površino in spodnjo plastjo ionosfere (D oz. E sloja, nekje 75 do 120 km nad površino Zemlje).
sferiki:
http://theinspireproject.org/uploads/im ... nsesfer.au
Čivkanje ("Tweeks") nastane, če uspe signal strelinega impulza v valovodu Zemlja – ionosfera prepotovati večjo razdaljo (npr. 20000 km). Takrat pride do izraza tipičen pojav pri valovodih - disperzija, kar pomeni, da višje frekvence potujejo nekoliko hitreje kot nižje. To še posebej velja nekje med 2 in 3 kHz. Čivkanje zveni precej drugače kot sferiki: namesto ostrega poka imamo tu muzikaličen čivkajoč zvok. Nekje pod 2kHz pa se pojav naenkrat konča – pri najnižji možni frekvenci razširjanja valovoda Zemlja - ionosfera. Dostikrat se da opazovati čivkanje tudi za več valovodnih rodov hkrati.
čivkanje:
http://theinspireproject.org/uploads/im ... 3tweeks.au
Žvižgi ("Whistlers") so še bolj zanimiv pojav. V osnovi so podobni čivkanju, le da je tu disperzija mnogo večja. Če traja tipičen "tweek" nekaj stotink sekunde, traja padajoč ton žvižga običajno eno do štiri sekunde. Tukaj se strelin signal ujame v tiv. iono-vode, nekakšne poti vzdolž silnic zemljine magnetosfere (ki so lahko dolge tudi več milijonov km) ter se spet vrne na zemljo v tiv. magnetno konjugirani tocki. Nemalokrat se od tu signal spet odbije nazaj pa potem spet naprej, dokler energija ne izniha. Tak vlak žvižgov (whistlers echo train) zveni še posebej sugestivno, vsak naslednji žvižg pa ima večjo disperzijo. Z občutljivimi napravami so uspeli zaznati tudi preko 100 takih zaporednih odbojev.
žvižg:
http://theinspireproject.org/uploads/im ... rewhist.au
vlak žvižgov:
http://theinspireproject.org/uploads/im ... echotra.au
http://fpp.hamradio.si/s53ra/xhamradio/ ... arava2.pdf
http://theinspireproject.org/index.php? ... lf_signals
Sferiki ("Sferics") - to je značilno prasketanje bližnjih neviht (tja do nekaj tisoč kilometrov) - so impulzni signali, ki jih odda udar strele. Posamezen blisk strele je sestavljen iz enega, dostikrat pa iz več (tudi do sto) takšnih udarov, ki so tipično nekaj milisekund narazen. Na VLF (Vely Low Frequency) področju do 20 kHz so praktično vedno prisotni in zvenijo kot prasketanje kakšne stare, spraskane gramofonske plošče. VLF signal potuje do nas ujet v valovodu med Zemljino površino in spodnjo plastjo ionosfere (D oz. E sloja, nekje 75 do 120 km nad površino Zemlje).
sferiki:
http://theinspireproject.org/uploads/im ... nsesfer.au
Čivkanje ("Tweeks") nastane, če uspe signal strelinega impulza v valovodu Zemlja – ionosfera prepotovati večjo razdaljo (npr. 20000 km). Takrat pride do izraza tipičen pojav pri valovodih - disperzija, kar pomeni, da višje frekvence potujejo nekoliko hitreje kot nižje. To še posebej velja nekje med 2 in 3 kHz. Čivkanje zveni precej drugače kot sferiki: namesto ostrega poka imamo tu muzikaličen čivkajoč zvok. Nekje pod 2kHz pa se pojav naenkrat konča – pri najnižji možni frekvenci razširjanja valovoda Zemlja - ionosfera. Dostikrat se da opazovati čivkanje tudi za več valovodnih rodov hkrati.
čivkanje:
http://theinspireproject.org/uploads/im ... 3tweeks.au
Žvižgi ("Whistlers") so še bolj zanimiv pojav. V osnovi so podobni čivkanju, le da je tu disperzija mnogo večja. Če traja tipičen "tweek" nekaj stotink sekunde, traja padajoč ton žvižga običajno eno do štiri sekunde. Tukaj se strelin signal ujame v tiv. iono-vode, nekakšne poti vzdolž silnic zemljine magnetosfere (ki so lahko dolge tudi več milijonov km) ter se spet vrne na zemljo v tiv. magnetno konjugirani tocki. Nemalokrat se od tu signal spet odbije nazaj pa potem spet naprej, dokler energija ne izniha. Tak vlak žvižgov (whistlers echo train) zveni še posebej sugestivno, vsak naslednji žvižg pa ima večjo disperzijo. Z občutljivimi napravami so uspeli zaznati tudi preko 100 takih zaporednih odbojev.
žvižg:
http://theinspireproject.org/uploads/im ... rewhist.au
vlak žvižgov:
http://theinspireproject.org/uploads/im ... echotra.au
http://fpp.hamradio.si/s53ra/xhamradio/ ... arava2.pdf
http://theinspireproject.org/index.php? ... lf_signals
Nikola Tesla napisal/-a:Pred dvema letoma je udarila strela nekje v istri v češkega turista, ki je bil na gumici. Seveda je revež umrl.
OZEMLJITI ALI NE OZEMLJITI, TO SEDAJ NI VEČ VPRAŠANJE, ko si boste natančno ogledali in predstavljali, kaj se dogaja kadar je jambor ozemljen ali ne. Popolnoma isto velja tudi za motorna plovila.
OZEMLJENA BARKA
http://edis.ifas.ufl.edu/LyraEDISServlet?command=getScreenImage&oid=8388774
NEOZEMLJENA BARKA
http://edis.ifas.ufl.edu/LyraEDISServlet?command=getScreenImage&oid=16252134
Sedaj pa naj vsak sam premislil kateri rizik je zanj ugodnejši.
LP
Nikola Tesla
To je jasno ampak v katero barko bo strela raje udarila??? V ozemljeno, ki ima negativni pocential bližje nebu ali neozemljena, ki nima potenciala tako visoko?????
Veter v laseh, travarca v zobeh
Se strinjam...
je pa zanimivo opazovati zadeve v pocasnih posnetkih - evo ene par lepih:
http://www.youtube.com/watch?v=-bvmEYxEYiA
http://www.youtube.com/watch?v=67N_De1N ... re=channel
http://www.youtube.com/watch?v=P8HLBdk_ ... re=related
je pa zanimivo opazovati zadeve v pocasnih posnetkih - evo ene par lepih:
http://www.youtube.com/watch?v=-bvmEYxEYiA
http://www.youtube.com/watch?v=67N_De1N ... re=channel
http://www.youtube.com/watch?v=P8HLBdk_ ... re=related
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gosti